Žival je lahko večji prijatelj kot človek

Po predavanjih za odrasle v Murski Soboti in Lendavi, je Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP) sedaj pripravilo še dve predavanji povezane z živalmi, predvsem hišnimi ljubljenčki, in sicer v Knjižnici Gornja Radgona, ter Domu starejših občanov Dosor Radenci. Na predavanjih aktivistke oz. prostovoljke DZŽP in kandidatke za naj Pomurko leta 2015, Ane Žnidarič, so številni ljubitelji živali in drugi poslušalci, dobili polno koristnih informacij, ki jih pozna malokdo, pa bi jih moral vsak.

Poleg, da je spregovorila kaj počnejo v društvu, ter predstavila nekatere primere članstva iz dela na terenu, so obiskovalci, ki jih je v obeh dvoranah bilo veliko premalo, izvedeli tudi, kaj storiti če izgubimo ali najdemo žival; Kaj storiti, če vidimo mučenje živali; Kako prebrati telesno govorico živali, da ne pride do ugrizov oz. napadov; Po tem kje vse prihaja do zlorab živali, o stanju na terenu, o skrbi za živali, kaj se dogaja z živalmi v sodobni družbi ipd. Seveda pa ni manjkalo niti nasvetov pri skrbi za živali…

Kot je med drugim dejala Ana Žnidarič iz DZŽP, pri opozarjanju na krivice, ki se godijo nedolžnim živalim, moramo biti zelo glasni, saj živali glasu velikokrat nimajo, ob tem se same ne vedo izboriti za svoje pravice. Ker so po zakonu še vedno stvar in lahko z njo skrbnik počne skorajda karkoli. Večkrat so zanemarjene najosnovnejše potrebe – po vodi in hrani, gibanju ipd. In ker prevečkrat vidimo, da nekateri z živalmi dejansko ravnajo, kot jim je volja, takšne zadeve je potrebno prijaviti na ustrezno mesto. Trpinčenje živali je vseeno kaznivo dejanje, za katero so zagrožene sicer prenizke sankcije, a kljub temu šele ko nekoga udariš po žepu, se stanje lahko vsaj malo izboljša.

“Naša predavanja so namenjena predvsem pomoči živalim in ozaveščanju ljudi. Prizadevamo si, da bo vsaka žival živela svoji vrsti primerno življenje; Kako prepoznamo telesno govorico živali; Kaj narediti, če vidimo mučenje živali; Zakaj vztrajamo pri sterilizacijah in kastracijah; Kaj storiti, če najdete ali izgubite žival; Vedenje psov in mačk; Zloraba živali; Živali samo zaradi prehrane; Živalim prijazno obnašanje ljudi v okolici bodeče žice; Kako lahko pomagam?” so teme o katerih je potrebno govoriti je med drugim dejala Žnidaričeva, ki je še posebej ponosna na Zavod Koki, kjer so rešili kokoši iz baterijske reje, ob tem pa skrbijo tudi za okoli 160 prostoživečih mačk. Predstavila je tudi multinacionalke, ki svoje izdelke testirajo na živalih. Dodala je, kako društvo nima pooblastil za odvzem zanemarjene živali, temveč to lahko stori le uradni veterinar, kateremu je potrebno vsako zanemarjenje in trpinčenje tudi prijaviti. Lahko se prijavi tudi policiji.

“Vsak državljan je dolžen prijaviti morebitno mučenje živali, ki ga opazi. In veseli nas, da imamo veliko prijav zanemarjanja in mučenja, po drugi strani pa nas žalosti, da je temu tako. Zato je rešitev, da bi bilo manj mučenja, trpinčenja in sploh zavrženih živali, kastracija in sterilizacija, za katere potekajo tudi akcije, ko vse veterinarske postaje v Pomurju znižajo cene svojih storitev za petino,” je dejala Ana Žnidarič, ki je ob govoru o sterilizaciji in kastraciji iznesla tudi skoraj neverjeten podatek, da samo en mačji par v sedmih letih lahko teoretično “prinese” (ob 3,3 gonitvah letno) na svet kar 420 tisoč mladičev. Zato je v času od 1. februarja do 31. marca zagotovljen 20-odstotni popust pri veterinarjih za tovrstno zaščito lastnikom mačk in tudi psov. Ob zlorabah živali pa je šokantno, da kar 500 milijonov živali vsako leto (16 živali v sekundi) umre v laboratorijih zaradi raznoraznih poskusov na njih (leta 2014 je bilo takšnih poskusov na živalih v Sloveniji 11.446). V 70 odstotkih pri tem ni uporabljena anestezija, v 30 odstotkih pa le delna. Kot primeri živalskih ambasadorjev v Sloveniji sta bila omenjena kokoška Frida in pujsek Odi. Temu obratno pa kljubuje podatek, da je za prehrano ljudi bilo v Sloveniji leta 2014 zaklanih kar 34 milijonov živali.

Po zanimivih in aktualnih predavanjih je sledil še prijeten klepet o živalih ter prigrizek, seveda vegetarijanski oz. veganski. Ob tako kakovostnih predavanjih je edino škoda, da se predavanj, zlasti v Gornji Radgoni, ni udeležilo več poslušalcev, ne le ljubiteljev živali, temveč vseh drugih, saj bi lahko na sproščen način in brezplačno veliko izvedeli o živalskih prijateljih. In to so bile same koristne in pomembne informacije, med drugim tudi zanimivo in večkrat resnično mišljenje, da je žival lahko boljši prijatelj kot človek… Veliko bi se lahko naučili predvsem tisti, ki običajno mučijo in zlorabljajo omenjena živa bitja.