Kaj lahko še pred trgatvijo naredimo v vinogradu za povečanje kakovosti vinskega letnika 2020?

Današnje stanje pridelave grozdja v vinogradih nas lahko navdaja z veselim pričakovanjem kakovostne in količinsko bogate trgatve letnika 2020. Veliko pa je odvisno od vremenskih pogojev začetka trgatve. Preverili smo, kaj lahko še pred trgatvijo naredimo v vinogradu za povečanje kakovosti vinskega letnika 2020.

Zagotavljanje in doseganje kakovosti ostaja stalnica tako, za vse vinogradnike kot tudi za vse vinske letnike. Kakovost pridelanemu grozdju in vina sta temelja obstoja vinogradništva, brez katerega ni ne dobre prodaje in ne nadaljnjega vinogradniškega razvoja. Kakovost pridelanemu grozdju in donegovanemu vinu je izhodiščni garant za ekonomsko učinkovito vinogradništvo, za dolgoročni obstoj vinogradnikov, za napravo novih vinogradov in v veliki meri vpliva na poseljenost in ohranitev pridelave in kulturnega izgleda strmih pridelovalnih območij.

V tem letu lahko vinogradniki pričakujejo velike spremembe, tako lahko vinogradniki kooperanti z dolgoročnimi pogodbami sodelovanja in urejenim odkupom, ki so najbolj stabilen način trajno organiziranega vinogradništva, v tem letu za svoj pridelek grozdja pričakujejo bistveno nižja plačila. Pravi odnos kooperacije je v vzajemnosti, ko smo skupaj v dobrem in slabem. In če je to trden in pošten poslovni odnos potem bo pač vsak član moral potrpeti, preživeti in s skupnimi močmi, novimi znanji in spoznanji uspešno nadaljevati z vinogradništvom naprej. V nasprotnem primeru obstajata samo dve rešitvi, da se vinogradnik samosvoji in se razvija v smeri vinogradnika podjetnika, ali pa, da opustiti vinogradniško pridelavo. Seveda pa obstaja tudi način, ko se lahko znotraj kooperacije dogovorijo, za način redukcije količin grozdja v vinogradih in s tem dvig praga kakovosti pridelanemu grozdju in vinu.

Čas trgatve se nezadržno približuje, za izvedbo zmanjševanja prekomernih količin grozdja z namenom, da se poveča kakovost grozdju, je sedaj idealen čas, saj ni več nevarnosti poletnih toč, in razen mokre jeseni s pojavom grozdne gnilobe ni več drugih nevarnosti, ki bi lahko še zmanjšali pridelek grozdja. Zmanjševanje kot odstranitev grozdja v zaključni fazi zorenja naj bo kot splošno priporočilo, ki vodi skupnim ciljem, izvedba redčenja pa se naj sproti prilagaja razmeram in se lahko loči od vinogradnika do vinogradnika. Vsakršno predhodno redčenje grozdja, ki ni v fazi mehčanja, praviloma ne predstavlja uspeha, saj preostalo manj številno grozdje lahko do mehčanja poveča svoj obseg tudi do 200%.Tako grozdje je zaradi svoje nadpovprečne velikosti in tanke jagodne kožice v primeru mokre jeseni lahko tudi veliko bolj občutljivo za pokanje, nastanek grozdne gnilobe in prekomeren izpad količine in tudi slabše kakovosti pridelka.

Poznavalci prisegajo na redukcijo. Prava redukcija grozdja na kakovost zahteva veliko potrpežljivega dela (do 100 ročnih delovnih ur/ha). Cilj redukcije pridelka v tem kriznem letu je, da tudi ob nespremenjenih tržnih cenah za naša vina dosedanjo kakovost deželnih vin dvignemo v rang kakovostnih, dosedanja kakovostna in  vrhunska vina pa dvignemo po kakovosti še višje, tako da bodo naša vina stilno sodobna, pitna, ljudem všečna, zdrava in preprosto dobra. Preden pričnemo z redčenjem pridelka svetujemo, da v vinogradu najprej ugotovimo dejansko obremenitev naših trt z pridelkom in koliko imamo v našem vinogradu pridelka na hektar. Nato pa naredimo plan in določimo katero in koliko grozdja bomo odstranili.