Ostalo

Zakaj je 1. april dan norcev?

Ste že ali šele boste koga danes “potegnili za nos?” Na ta dan nam je dovoljeno vse, tudi spraviti nekoga v zadrego. Predstavljamo vam ozadje “dneva norcev in lažnivcev,” katerega začetki segajo daleč v zgodovino.




Zakaj 1. aprilu pravimo tudi “dan norcev?”

Sicer neuradni praznik je leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da začetki 1. aprila segajo še dlje v zgodovino in sicer v 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so namreč praznovali novo leto od 25. marca pa vse do 2. aprila.

Praznovanje so za nekaj mesecev prestavili, 1. aprila pa so se zato šalili na račun tistih, ki spremembe niso poznali. Za nos so jih potegnili tako, da so jim delili lažna darila. Spet drugi menijo, da gre pri praznovanju 1. aprila za ostanek običajev, ki so jih ljudje praznovali ob pomladanskem enakonočju. V 18. stoletju se je norčavost razširila na vso Evropo, na Škotskem in v Veliki Britaniji pa so potegavščine izvajali kar dva dni.

Začetki dneva norcev so izjemno zanimivi. Običaj se imenuje lovljenje kukavice. Na ta dan so se ljudje pošiljali po lažnih opravkih, ali pa so na hrbet “žrtve” pripeli napis “brcni me.”

Smeha poln dan

Na 1. april nam je dovoljeno nekoga spraviti v zadrego. A previdno, v nekaterih državah si lahko prvoaprilske potegavščine privoščijo le do poldneva, nato pa se morajo zresniti. Potegavščine po 12. uri naj bi namreč prinašale nesrečo. Šale se razlikujejo od države do države, v Franciji pa še danes tistega, ki so ga potegnili za nos, poimenujejo “aprilska riba” (nekoč so tistemu, iz katerega so se želeli norčevati, na hrbet privezali mrtvo ribo). V Italiji so “žrtve” norčij najpogosteje otroci, ki so deležni številnih napletenih zgodbic o neznanih letečih predmetih.

So vse šale nedolžne?

Zagotovo se boste strinjali, da vas je kakšna šala, še posebej tista, ki ste je bili deležni 1. aprila, nasmejala in vam polepšala dan. Toda kako daleč lahko gremo, da šala ostane samo šala? Kaj, če izbrana šala dotični osebi zaradi neprijetne izkušnje iz preteklosti ne bo niti najmanj smešna? Kaj, če bomo s šalo, ki smo jo tako skrbno načrtovali, v nekomu vzbudili občutek strahu in groze? Da, tudi 1. april ima svoje meje, zato nikar ne mislite, da lahko uporabite vsako šalo, ki vam bo padla na pamet.

Poanta 1. aprila so namreč povsem nedolžne šale in ne takšne, ki bi nekoga prizadele. Konec koncev pa – zakaj bi se šalili samo 1. aprila? Življenje je precej bolj luštno in vznemirljivo, kadar imamo razlog za smeh, za tistega pravega, ki prihaja iz srca. Tako preprosto je – kratka in povsem nedolžna šala bo čez nekaj let postala čudovit spomin, ki ga bomo z veseljem delili s svojimi otroci ali vnuki.