Zadolženost Občine Gornja Radgona znaša skoraj 9,2 milijona evrov
Daleč najbolj zadolžena občina v Sloveniji so že več let Gornji Petrovci z dolgom 2801 evra na prebivalca. Skupni dolg slovenskih občin je konec leta 2021 po podatkih ministrstva za finance znašal 1,04 milijarde evrov, kar je 73 milijonov evrov več kot leto prej. Žal pa stanje ni rožnato niti na Občini Gornja Radgona, saj je slednja zadolžena za kar 9,2 milijona evrov.
“Na vas se obračam z najbolj iskrenimi nameni kot županja Občine Gornja Radgona. Sledim zavezi iz volilne kampanje, da občane korektno obveščam o realnem stanju naše občine,” je pisanje začela županja, Urška Mauko Tuš. Če se dotaknemo občine Gornji Petrovci ima ta zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran račun. Njen dolg je konec leta 2021 znašal nekaj manj kot 5,7 milijona evrov in se je v primerjavi z letom prej še povečal. Situacija pa ni rožnata niti v Gornji Radgoni, saj dolg slednje znaša skoraj 9,2 milijona evrov!
“Trenutno stanje v naši občini, kar se financ tiče, je veliko bolj zaskrbljujoče, kot sem predvidevala in kot si nekateri izmed vas sploh lahko predstavljate. Med ostalim je posledica večletnega nepravočasnega načrtovanja in nedoslednega izvrševanja proračuna. Gre predvsem za porabo sredstev preko svojih zmožnosti. To pomeni porabo sredstev, ki v tekočih proračunih niso bila zagotovljena. Začasna financiranja (2015, 2016, 2017, 2019, 2020, 2021, 2023) so v naši občini postala žal prej pravilo kot izjema. Tudi to je privedlo občino v izjemno neugoden položaj,” je zapisala županja Urška Mauko Tuš.
V danem trenutku Občina Gornja Radgona ne more uravnotežiti proračuna za leto 2023, imajo prenesene obveznosti, dolg iz naslova zadolževanja in likvidnostne težave. Zadolženost občine narašča iz leta v leto. V zadnjih dveh letih se je dolg občine izjemno povečeval. Od 6.047.935,65 eur na dan 31.12.2020, nato 7.513.478,91 eur na dan 31.12.2021. Zadolženost Občine Gornja Radgona na dan 31.12.2022 znaša 9.191.251,76 eur.
“Ob teh številkah ni mogoče sestaviti realnega predloga proračuna do konca februarja. Prevzeto sedanje stanje mi v celoti onemogoča izpolnitev dane volilne zaveze, da bom skrbela za pravočasno pripravo proračuna. Občina bo posledično na začasnem financiranju predvidoma do konca junija 2023. Vsekakor pa me ta težka situacija ni iztirila. Sem optimistična. Moja prva in edina skrb v tem trenutku je, sprejeti dejansko stanje in preudarno reševanje težav. S težavami se bomo spoprijeli skupaj in odločno vztrajali na naši skupni poti,” je zaključila županja Občine Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš.
