Program za jezikovno politiko: Omembe prekmurščine ne bo
Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v sled včerajšnjega sklica seje Odbora za kulturo, na kateri se je obravnavala Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, vložil dve dopolnili k Resoluciji za večjo veljavo prekmurščine ter večje sofinanciranje projektov za ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurskega jezika. A poudarka na posebnem pomenu prekmurščine, kar so torej predlagali v SD-ju, ne bo.
Državni zbor je včeraj sprejemal Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 – 2025. “Menim, da mora v Resoluciji dobiti primerno mesto tudi prekmurščina, zato sem na Odbor za kulturo DZ vložil dva amandmaja kot predloga ukrepov: Seznanjanje s pomenom prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine in sofinanciranje razvoja prekmzskega jezika in sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurskega jezika kot nadnarečnega pokrajinskega knjižnega jezika,” je včeraj popoldan v izjavi za medije zapisal mag. Dejan Židan.
A na žalost je bil predlog mag. Dejana Židana iz SD-ja, da bi v resoluciji poudarili pomen prekmurščine, ovržen. Njegov predlog oz. predlog SD-ja se je torej glasil, da bi se v resoluciji omenil tudi prekmurski jezik – kot nekdanji slovenski književni jezik in zdajšnji nadnarečni, pokrajinski jezik ter da bi se zagotovilo tudi sofinaciranje za ohranjanje in promocijo prekmurščine. Na seji prisoten predstojnik Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš Kozma Ahačič se je na načelni ravni strinjal s pomembnostjo prekmurskega jezika, pozdravil pa je tudi samo resolucijo. Poudarka na posebnem pomenu prekmurščine, kar so predlagali v SD-ju, torej ne bo.
Kot strokovna podlaga je mag. Židanu služil zapis dr. Klaudije Sedar
“Prekmurski knjižni jezik se je v panonskem jezikovnem prostoru med Muro in Rabo oblikoval v 18. stoletju (potrditev norme z delom Nouvi zákon Štefana Küzmiča), se potrdil v vseh funkcijskih zvrsteh, sredi 19. stoletja pa se je zaradi jezikovne enotnosti oblikoval enotni slovenski jezikovni standard – kranjski in prekmurski knjižni jezik sta se poenotila in oblikovala v enotno slovensko knjižno normo, v slovenski knjižni jezik. Prekmurščina je prešla torej nazaj v narečne okvire kot je bila to pred 1771 in je eno od štirih narečij panonske narečne skupine, ki se deli na tri podnarečja: goričansko, osrednje ali ravensko in južno ali dolinsko.
Vendar: Ta stara stara knjižna prekmurščina se v zadnjih desetletjih v posodobljeni različici razvija kot nadnarečni pokrajinski knjižni jezik, se ohranja v zasebnem sporazumevanju, kot obredni jezik pri evangeličanih, kot publicistični in umetnostni jezik prekmurskih avtorjev, vse večjo vlogo pridobiva v popularni kulturi kot pomembnem identitenem dejavniku.
V prekmurščini imamo bogato knjižno produkcijo od leta 1715 naprej (prva doslej znana tiskana knjiga, že prej znani posamezni rokopisni viri), konec 19. stoletja še razvoj publicistike – do srede 20. stoletja), zatem še druge zvrsti, umetnostne itd. Živost prekmurskega jezika, bogastvo besednega zaklada, dolgoletno tradicijo in razširjenost na vseh funkcijskih ravneh dokazuje tudi številčnost slovarjev, slovnice, leposlovnih in drugih del prekmurskih avtorjev ter številnih jezikoslovnih in zgodovinskih razprav o nastanku, razvoju, spreminjanju in obstoju jezika in njegove jezikovne podobe. → To izročilo je potrebno ohranjati in prenašati na prihodnje generacije. Potrebno je spodbujati ustvarjalnost v prekmurščini, jo razvijati, graditi, spoštovati to posebno zgodovinsko-jezikovno specifiko znotraj slovenskega knjižnega jezika. Dodaten pomen prekmurščine je v krepitvi in ohranjanju slovenske identitete v prostoru med Muro in Rabo.
Status: Vpisana je v Register nesnovne kulturne dediščine vpisana (9. 7. 2019, EID: 2-00072: Prekmurščina). Z letom 2018/19 se je začela kot interesna dejavnost Prekmurski jezik in kultura izvajati na 6 OŠ (Beltinci, Tišina, Fokovci, Kobilje, Grad, Kapela).”