Ogromne poplavljene kmetijske površine med Dolgo vasjo in Mostjem. Preverili smo, kaj se dogaja

V kolikor se v teh dneh iz Dolge vasi vozite proti naselju Mostje, se vam ob vožnji čez nadvoz pomurske avtoceste odpre pogled na pravo jezero. Včerajšnji pozni popoldan smo se pogovarjali z Antonom Kustecom, vodjo sektorja območja Mura pri Direkciji Republike Slovenije za vode, ki takšno stanje pripisuje preprostemu razlogu, poplavnemu območju.

Kar nekaj območja Občine Lendava je poplavno ogroženega, še pred desetletji je ta nevarnost bila bistveno višja kot v današnjih dneh. Na širšem območju Lendave se, poleg vsega, izliva še pretežni del voda Prekmurja in prav zaradi tega so bili vodotoki na našem področju že v preteklosti razširjeni in dimenzionirani za velike pretoke. V povodju spodnje Ledave (od izliva v Krko navzgor do zadrževalnika Radmožanci) predstavlja določeno nevarnost še Mejni potok, ki vpliva na odtočne razmere na območju Mostja, kjer se stekajo številni potoki, kot so Mejni potok, Borosnjak, Bukovniški potok, Ginja ter Kobiljski potok. In prav na območju ob pomurski avtocesti med Dolgo vasjo in Mostjem je velikokrat pravo jezero, kar je posledica že več stoletnega poplavnega območja.

“Na tem območju je že od nekdaj poplavno območje. Res je, da je bil na meji med Slovenijo in Madžarsko med letoma 2007 in 2008 zgrajen t.i. Kobiljski zadrževalnik -gradili sta ga obe državi, a je ta namenjen zaščiti naselij, torej prebivalstva in njihovega premoženja, ne pa tudi njivskih površin. Po zakonu o vodah nikjer ne piše, da se pred poplavami branijo njivske površine. S posegi v prostor, v bližini je torej pomurska avtocesta, se seveda hidrologija spreminja. Omenjene njivske površine obdeluje KG Lendava, po besedah Jožefa Magyarja, direktorja in lastnika, je poplavljenih okrog tri četrtine površin, ki jih tukaj obdelujejo. Tako iz KG Lendava kakor tudi iz Občine Lendava so pritiski, da naj Koblijski zadrževalnik na Slovensko-Madžarski meji v kraju Resznek služi tudi za branjenje njivskih površin, a strinjati se moramo, da vendarle nismo tako bogata družba, da bi lahko branili prav vse. Vsak ima pri svojem poslu določena tveganja in tega se je potrebno zavedati. Po zakonu branimo torej urbana območja in v kolikor bi branili še njivske površine, bi se stroški delovanja zadrževalnika bistveno zvišali,” je dejal Anton Kustec.

V teh dneh so si stanje na terenu sicer ogledali župan Občine Lendava Janez Magyar, predstavniki podjetja Eko-Park d.o.o. Lendava ter predstavniki direkcije za vode.

Z vodno infrastrukturo (zapornice, zadrževalniki, lopute, objekti, …) se ukvarja koncesionar VGP Mura d. d., ki v skladu s sprejetimi pravilniki in v dogovoru z ostalimi subjekti, ki so zadolženi za ukrepanje ob povišanih vodostajih, daje informacije in po potrebi tudi koordinira potrebne ukrepe, da se preprečijo poplave in posredno škoda oz. da se ta škoda čim bolj minimizira. Samo območje Lendave pred visokimi vodami branita zadrževalnik v Radmožanci ter že omenjeni Kobiljski zadrževalnik v Reszneku na Madžarskem.