Namakanje iz reke Mure: Projekt za celotno regijo, katerega stroški bi znašali okrog 150 milijonov evrov

Reka Mura s svojim poplavnim pasom predstavlja izjemno naravno in kulturno dediščino predvsem Pomurja, pa tudi Slovenije in sveta. Že več let obstaja načrt, da bi se reko Muro zaradi sedaj že skorajda vsakoletnih suš uporabljalo tudi za namakalne sisteme. Preverili smo, kako daleč so dogovori, o tem pa je bilo govora tudi na 98. seji Sveta Pomurske razvojne regije.

Namakanje je v Pomurju že dlje časa ena od tem, ki je pomembna. Pomurski župani naj bi menda že bili seznanjeni s formalnimi stvarmi glede namakanja iz reke Mure in se strinjajo, da je takšna varnost, tudi prehrambena, zelo pomembna za vse nas. V zadnjih 60 letih je prišlo do suše najmanj 19-krat. Predlog namakalne struge z leta 2018 predvideva potek slednje od Petanjcev do izliva Krke v Muro.

“Za področje kmetijstva in gospodarstva je edino pravilno, da z vodo iz reke Mure v času suše namakamo naša polja. Delovna skupina je ustanovljena. Do danes je bilo opravljenih 20 večjih sestankov. Vsi ministri so o projektu namakanja iz reke Mure informirani. Prav tako so že sprožena medresorska usklajevanja. Zadnji sestanek je bil z ministrico za kmetijstvo, ki se je s projektom prav tako strinjala,” je na 98. seji Sveta Pomurske razvojne regije povedal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice.

Za nadaljevanje projekta je potrebno pripraviti Študijo analize vodnih virov, ki jo mora pripraviti strokovna neodvisna institucija. Gre za pridobitev strokovnega mnenja o tem, da je za namakanje poljščin primerna voda iz reke Mure. Študija se bo naročila ob pomoči strokovnjakov iz Naravoslovno tehnične fakultete. Šele nato se bodo začela iskati sredstva za celoten projekt, ki je za celotno regijo ocenjen na 150 milijonov evrov.

“Takrat bi se namakalo okrog 15.000 hektarjev zemljišč, sedaj se jih le slabih 1.000. Ocenjena vrednost študije je 40.000 evrov. Predlog iz zadnjega sestanka, na katerem je bilo prisotnih 15 županj in županov je, da se študija financira na nivoju vseh 27 občin. V ta namen vsaka občina prispeva 1.000 evrov, razliko pa Občine, vključene v projekt namakanja, krijejo po ključu glede na hektarje, ki bodo zajeti v namakanje. Študije ni mogoče financirati iz nobenih drugih virov, niti je ne more financirati ministrstvo, ki bo kasneje stranka v postopku,” je še dejal Grah.

Projekt je sicer že bil predstavljen gospodarskim družbam in kmetom, na katere pa bo strošek prešel šele v zadnji fazi, ko si bodo slednji morali urediti namakalne sisteme na svojih poljih. Omenjeni projekt je že bil uvrščen med ključne razvojne regijske projekte, kar pa sicer še ne pomeni, da ima zagotovljen vir. Sredstva naj bi se sicer iskala tudi na državni oz. evropski ravni.