FOTO: Nova slamnata streha na čevljarskem muzeju v Turnišču

Čevljarski muzej v Turnišču je bil ustanovljen leta 1979, v čast vsem čevljarjem, ki so takrat delovali na območju Turnišča in so pomembno vplivali na razvoj kraja samega. Pobuda za vzpostavitev čevljarskega muzeja sta dala čevljarski ceh in podjetje Planika, muzej pa je postavljen v prekmurski hiši, pokriti s slamo.

V prav takšnih hišah so imeli nekoč čevljarji svoje delavnice, katere niso bile namenjene le opravljanju čevljarske dejavnosti, temveč tudi življenju in bivanju celotne družine. Mojstru čevljarju so vedno pomagali vajenci in njegova družina. V muzeju so razstavljeni orodja in pripomočki za izdelavo čevljev. Turniški čevljarji so svoje delo opravljali na domu, čevljarski muzej je tako tipična čevljarska domačija, v kateri je pozno v noč delala celotna družina.

Hiša je bila razdeljena na dva prostora in sicer na bivalni del in na delavnico, ki je bila v največjem prostoru v hiši. V bivalnem prostoru je bila oprema, ki je služila za kuho, spanje in ostala dela ter druženje družine, rodbine in sosedov. Starši so spali na postelji, otroci pa na zidani krušni peči in na klopeh okrog nje. Kotna klop je omogočila boljše izkoriščanje prostora. Miza je bila običajno pogrnjena z lanenim prstom, omara pa je služila za shranjevanje živil. Čevljarji so se združevali v čevljarski ceh, ki je deloval od leta 1760.

Cehi so imeli stroga pravila, ki so ščitila člana in zagotavljala razvoj dejavnosti. Člani ceha so imeli visoko moralno življenje in so skrbeli drug za drugega. Poleg čevljarskega so delovali še krojaški in kovaški ter mlinarski ceh. Zgledna organiziranost cehov je pripomogla, da jim je cesarica Marija Terezija leta 1770 dala neomejeno pravico do sejma in to je bil začetek Varaša.

Simboli in običaji cehov so se ohranili vse do današnjih dni. Danes je v čevljarskem muzeju v Turnišču ohranjenega veliko čevljarskega orodja, v zelo dobrem stanju, ki ga je v takratnih delavnicah bilo moč najti veliko. Ohranjeni so med drugim tudi pripomočki za izdelavo čevljev iz usnja ter stroji iz 19. stoletja. Čevlje so v celoti izdelovali sami, izdelovali so si modele iz papirja, jih prenesli na usnje, ga narisali in sešili.

Čevljarji iz Turnišča so bili zelo cenjeni

Čevelj je dobil obliko tako, da so ga natisnili na kopito ustrezne velikosti. Na koncu so dodali podplat. Material so si pripravili sami s predelavo predvsem svinjskih kož, sami pa so izdelovali tudi kopita. Turniški čevljarji so bilo zelo cenjeni. Svoje izdelke -čevlje so namreč prodajali daleč naokrog po sejmih. Praviloma so obiskovalci sejmov naprej pokupili turniške čevlje, šele nato so si ogledali ponudbo ostalih čevljarjev. Domov grede so se oskrbeli s stvarmi, potrebnimi za delo.

Čevljarski muzej z novo streho

Po nekaj desetletjih je slamnato streho na čevljarskem muzeju načel zob časa. Da bi za prihodnje rodove ohranili to arhitekturno gradnjo se je letos občina Turnišče odločila za popravilo strehe. Slamnato kritino je zamenjal priznani slamokrovec Anton Golnar iz Sovjaka s svojo ekipo. Poleg zamenjave strehe so bila na stavbi čevljarskega muzeja sanirana tudi okna in vrata, ki jih je saniralo podjetje MT Masiva iz Renkovcev.