FOTO: Literarno-glasbeni večer Ženske v kraljestvu literature

V čitalnici lendavske knjižnice se je včerajšnji popoldan odvil literarno-glasbeni večer Ženske v kraljestvu literature, katerega sta organizirala Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) območna izpostava Lendava in Zveza kulturnih društev Lendava, ob tem pa je sledilo še odprtje razstave Sabine Šinko.

“Biti ženska v današnjem svetu je velikokrat vse prej kot lahko. Biti slišana, razumljena, sprejeta, spoštovana in ljubljena … biti soustvarjalka, sogovornica … vsa ta hrepenenja nosi v sebi vsaka ženska in spremljajo jo v vseh življenjskih obdobjih,” je uvodoma dejala Rozina Nemec, vodja izpostave JSKD OI Lendava. Omenjeni kulturni dogodek so pripravili ob današnjem 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, “ki jih v življenju srečujemo na različne načine in ki bogatijo naš svet.”

V začetku leta so razpisali literarno akcijo z naslovom Ženske v kraljestvu literature in k sodelovanju povabili domače ljubiteljice literature, da pošljejo svoje navdihujoče umetniške izdelke v slovenskem, madžarskem, hrvaškem ali srbskem jeziku. Gre za oživitev pred leti zelo uspešne akcije, na kateri so se predstavile avtorice s svojimi literarnimi deli. Na povabilo se je odzvalo deset avtoric, katerih dela so prisotni slišali včeraj. Avtorice so: Slavica Zver, Biserka Sijarič, Gizela Koter, Ivanka Tompa, Danijela Hozjan, Judit Zagorec Csuka, Zlatka Frajzman, Janja Magdič, Lidija Alt in Olga Paušič. Nekaj besedil sta poleg avtoric recitirali tudi Jasna Bači in Jerica Trojak. Za glasbeno popestritev je poskrbela mlada glasbenica Lucija Šetar.

Attila Pisnjak, umetnostni zgodovinar, je predstavil razstavljene slike umetnice Sabine Šinko

V program so vključili tudi manjšo razstavo del Sabine Šinko. Namen razstave je, da se izpostavi vloga žensk v likovni umetnosti preko Sabininih slik. “Sabina se v svojih delih ogromno posveča ženski usodi. Tukaj razstavljena dela prikazujejo fiktivne portrete žensk. Značilnost portreta kot zvrsti je izpostavljanje individualnosti, vendar Sabina ne konkretizira osebe, ampak posplošuje. Pred enobarvnim, nevtralnim ozadjem se pojavijo obrazi, ki od daleč delujejo realistično, a če si jih ogledamo od blizu, prepoznamo nekaj neobičajnega, zapacanost. Umetnica to rešitev uporablja z namenom, da izpostavi vprašanje lepega-grdega. Brezizrazni obrazi pa dodatno poglobijo občutek, da te ženske obstajajo v dveh svetovih: v našem, realnem in v svetu sanj,” je dejal Pisnjak.