Za protitočno obrambo je poskrbljeno
Sezona neviht se je že pričela meseca junija in še traja. Tudi letos bo potrebno poskrbeti za protitočno obrambo. Pred nekaj dnevi je Agencija za civilno letalstvo prizemljila letalo, ki izvaja protitočno obrambo, saj slednje naj ne bi imelo ustrezne opreme, a jo je že naslednji dan izjemoma začasno odobrila. “Mi smo pripravljeni,” pa sporočajo iz letalskega centra Maribor, ki pokriva 71 občin, med katerimi je tudi občina Lendava.
Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 kvadratnih kilometrov. Na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da so najboljša obramba pred točo zaščitne mreže in zavarovanje kmetijskih izdelkov. A hkrati priznavajo, da je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih.
“Oblak ožemamo kot gobo”
“Mi oblake posipavamo od spodaj. Vsak oblak vertikalnega razvoja, torej tisti, ki raste v višino, ima na prednjem robu veliko dviganje s hitrostjo od pet do nekaj deset metrov na sekundo. V tem delu posipavamo reagent, da ga potegne v oblak. V bazi oblaka, torej tam v notranjosti, ki se je ne vidi več, je poenostavljeno povedano tovarna dežja. Ali pa toče. Ker so saje, ki jih mi spuščamo vanj, zelo higroskopične, nase vežejo vlago in ustvarjajo dodatna kondenzacijska jedra. Ker imajo takšno piramidasto obliko, v kapljici povzročajo dinamično napetost in ne dovolijo, da bi se okoli kapljice nabral velik kristal. V poštenem nevihtnem oblaku so točonosne krogle velike kot medicinska žoga. Tak oblak ima potencial petih hirošimskih atomskih bomb in je zelo nevaren za letalski promet; nobeno letalo ne leti skozenj. Zato mi delamo spodaj. Lahko bi tudi z zgornje strani na prednjem robu, ampak potrebuješ letalo, ki lahko leti visoko.
Učinek je tak: zadeva pada z višine 15 kilometrov navzdol na zadnjem robu oblaka. Ima svojo maso in hitrost, in če poznamo fiziko, se zaradi mase in hitrosti segreva. In ker se segreva, razpada v ali močan dež ali pa tudi v manjšo točo med dežjem. To se lahko zgodi. Ampak vedno se da tudi dokazati, da je tak oblak obdelan. Ko smo na branjenem področju nastavili kozarce, smo pod mikroskopom videli, da je bilo cel kup pikic črnih saj, in to saj srebrovega jodida.
Mi oblak pravzaprav izlivamo, ožemamo ga kot gobo. Spremljati in posipavati ga je treba celo njegovo življenjsko dobo, dokler črpa vlago iz ozračja. Ko se enkrat izlije, je izgubil potencial. Zato vedno pravimo, da bi bil problem, če bi enkrat nehali opravljati obrambo na Štajerskem. Kajti Avstrijci je ne bodo nehali. Oni še dvignejo potencial oblaka in če ga mi naprej ne obdelujemo, bomo imeli še več toče in obmejni pas bi bil močno obremenjen,” je še povedal vodja projekta Darko Kralj.
