Vse najboljše, Slovenija!
V Sloveniji danes praznujemo dan državnosti. Na današnji datum, leta 1991, je slovenska skupščina razglasila temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Samostojnost je sicer Slovenija razglasila 26. junija 1991.
25. junija 1991 se je v Sloveniji končal proces osamosvajanja. Ta je med drugim zelo povezan s procesom propada komunizma v Vzhodni Evropi v osemdesetih letih.
Po smrti Tita, je naša nekdaj skupna država Jugoslavija zdrsnila v veliko gospodarsko krizo. To se je sicer zgodilo tudi v vseh ostalih državah v katerih je bil na oblasti komunistični režim. Gospodarska kriza je ob tem postala izgovor za zahteve južnih republik tedanje Jugoslavije po večji centralizaciji.
A ravno ta zahteva se je kazala v težnjah po spremembi jugoslovanke ustave iz leta 1974. Zagovorniki centralizma so trdili, da je ravno ta ustava povzročila konfederalizacijo Jugoslavije in ki naj bi bila glavni krivec za krizo.
Slovenija je med tem v Jugoslaviji bila zelo razvita država. Ob tem so se v Jugoslaviji pričele vnemati razprave, katera republika katero izkorišča -nerazvite razvite ali obratno.
V ospredje je vse bolj pihajalo nacionalno vpašanje
Že spomlad leta 1981 so se na Kosovu dogajale velike demonstracije, kjer so mladi Albanci zahtevali rešitev vprašanje Kosova, da postane sedma jugoslovanska republika in ne avtonomna pokrajina Srbije. Srbski nacionalizem se je takrat le še povečal.
Leta 1986 so med drugim bili objavljeni deli memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti, v katerem so pisci, srbski intelektualci, zapisali, da je treba srbske meje uskladiti z etničnimi mejami srbskega naroda. Izvrševalec tega je postal Slobodan Miloševič, ta pa je med drugim postal tudi srbski predsednik na čelu srbske Zveze komunistov.
Lahko bi rekli, da se je program peoblikovanja Sloveije v nacijo začel z izdajo 57. številke nove revije. Takrat so težnje o samostojnosti Slovenije postajale vedo močnejše. Zveza komunistov, ki jo je od leta 1986 vodil Milan Kučan, je to kritizirala. Med drugim, pri tem velja omeniti stavko litostrojskih delavcev. Takrat so stavkajoči pod vodstvom Franceta Tomšiča izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Med drugim so zahtevali tudi ustanovitev sindikatov.
Od teh dogodkov se je zgodilo po tem še marsikaj. Proces proti četverici – začetek slovenske pomladi, leto 1989, je zaznamovalo ustanavljanje novih političnih strank, Društvo slovenskih pisateljev je maja 1989 oblikovalo Majniško deklaracijo, v kateri so zahtevali suvereno državo slovenskega naroda in večstrankarski sistem, enako je zahtevala demokaična opozicija, 4. junija 1989 so bile na Poljskem prve demokratične volitve v takratnem komunističnem bloku, kar na nek način pomeni odhod komunizma, pri tem se v Sloveniji Opozicijske stranke združijo v koalicijo Demos -pričela je popuščati tudi slovenska partijska oblast ki je sprejela dopolnila k slovenski ustavi, ki so omogočila uzakonitev večstrankarskega sistema in prehod v parlamentarno demokracijo.
Novoustanovljene demokratične stranke so jeseni 1989 ustanovile koalicijo Demos. Cilj: Suverena Slovenija, na prvih demokatičnih volitvah spomladi 1990 pa zmaga koalicijski Demos.
Vlado je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle, na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije pa je zmagal Milan Kučan.
Z osamosvojitveno zakonodajo so se začeli ukvarjati julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ta pa je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.
23. decembra 1990 je bil razpisan plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, 88,2 odstotka volivcev pa je bilo za samostojno Slovenijo. Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Volilna udeežba je bila 93,2 odstotna.
Slovenija je vstopila na pota samostojnost in pričela sestavljati svojo vojsko, a nam je to želela preprečiti unitaristično-centralistično usmerjena Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Ustanovljena sta bila dva učna centra, Slovenija pa po plebiscitu ni več pošiljala nabornikov v JLA. Na usposabljanja so se takrat napotili prvi vojaški obvezniki.
JLA je od Slovenije zahtevala zaprtje obeh učnih centrov ter izročitev nabornih evidenc. Ob tem so še zahtevali, da naborniki gredo služit v JLA. Takrat so enote JLA obkolile učni center v pekrah. Ugrabili so dva teritorialca, slovenska oblast pa je pri tem začela z blokado vojašnic.
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslavija tega ni sprejela in napotila JLA nad Slovenijo.
Ukaz za napad na slovenijo
Ukaz za napad na Slovenijo je 26. junija zjutraj dala zvezna jugoslovanska vlada, ki jo je vodil jugoslovansko usmerjeni Hrvat Ante Marković, oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 27. junija.
Slovenska TO je v zgolj desetih dneh porazila nekajkrat večjo JLA. To je bilo predvsem zaradi načina ramišljanja. JLA je bila usmerjena le na uničevanje, med tem, ko je slovenska TO dobro taktizirala in se v boje proti okupatorjem slovenskega ozemlja spuščala premišljeno.
