VIDEO: Narodnostni poslanec Ferenc Horváth predstavil leto 2024 ter načrte za letošnje leto
Narodnostni poslanec Ferenc Horváth je včeraj pripravil tiskovno konferenco, na kateri se je ozrl v leto 2024 in naznanil nekaj načrtov za letošnje leto. Tiskovno konferenco je pripravil v centru Bánffy ter poudaril, da so leto 2024 zaznamovale evropske in ameriške volitve, predsedovanje Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, vojna v Ukrajini in Gazi ter podnebne spremembe.
“Leto 2024 so zaznamovale evropske in ameriške volitve, predsedovanje Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (VS OZN), vojna v Ukrajini in Gazi ter podnebne spremembe. Notranje politična dogajanja so se fokusirala na napovedane reforme, zlasti na področju davčnega sistema, plač v javnem sektorju, odpravi čakalnih vrst v zdravstvu in uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. Notranje politična dogajanja imajo neposreden vpliv na kakovost življenja vseh državljanov, kakor tudi na položaj madžarske in italijanske narodne skupnosti v RS. Pri tem so v ospredju skrbi zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Evropi zaostrovanje gospodarskih razmer ter reforme povezana s socialnimi in okolijskimi vprašanji. Ob vseh težavah pa je pomembna tudi skrb za ohranjanje demokratičnih procesov, vrednot na katerih temelji EU, človekovih pravic in s tem povezanih pravic avtohtonih narodnih skupnosti v RS.
Državni zbor RS je v letu 2024 imel 11 rednih in 32 izrednih sej, na katerih sva usklajeno nastopala poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti (Horváth Ferenc in Felice Ziza).
*Na DZ sva skupaj naslovila štiri poslanska vprašanja v zvezi: z uvedbo dvojezičnih dokumentov, v zvezi z rokom za spremembo Pravilnika o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici, s financiranjem osrednjih mladinskih organizacij obeh narodnih skupnosti in z uvedbo možnosti za pridobitev dvojezičnih osebnih izkaznic tudi izven narodnostno mešanih območij v RS.
Na DZ sem kot poslanec madžarske narodne skupnosti v RS naslovil še nekaj vprašanj in pobud, ki se nanašajo na reševanje specifičnih problemov dvojezičnega in širšega območja v Pomurju. Med temi gre izpostaviti:
*pobudo za pripravo Pravilnika o normativih za opravljanje predšolske vzgoje na narodnostno mešanem območju – podobno, kot je to urejeno za osnovne šole in srednjo šolo
*predlog za uvedbo brezplačne uporabe dela avtocestnega odseka Pince-Lendava (in v idealnem primeru Lendava-Dolga vas) s čemer bi prometno in okoljevarstveno razbremenili naselja ter olajšali tranzitni promet
*pobuda za razširitev in posodobitev obeh mejnih prehodov na območju naselja Pince, s čemer bi se izognili prometnim zastojem v primerih, ko Slovenija ali Madžarska uvajata poostreni nadzor nad vstopom v državo
*vprašanje glede stanja in vzdrževanja državne ceste na relaciji Beltinci-Lendava in rekonstrukcije cestnega odseka Lendava-Pince
*vprašanje strategije in opravljenih aktivnosti RS za vzpostavitev železniške povezave Beltinci-Lendava-Redics ter v kontekstu »zelenega prehoda« preusmeritev tovornega prometa na železnico
Nekaj pobud sem kot poslanec DZ naslovil tudi na druge odločevalce ter nosilce razvoja na narodnostno mešanem območju in širše v Pomurju. Pri tem bi izpostavil:
*predlog Pomurski gospodarski zbornici, da se skupaj z lokalnimi skupnostmi načrtno loti projekta vzpostavitve železniške povezave Beltinci-Lendava-Redics, kot strateškega razvojnega projekta iz gospodarskih in okolijskih razlogov v kontekstu paradigme zelenega prehoda v EU (velika priložnost, ki jo kaže izkoristiti)
*predlog Podjetniško obrtni zbornici Lendava in Pomurski gospodarski zbornici, da se načrtno lotijo podpori zagotavljanja kadrov za potrebe gospodarstva ter sodelujejo pri izmenjavi študentov in dijakov, ki so zanimivi za lokalno gospodarstvo
*pobudo lokalnim skupnostim na narodnostno mešanem območju, da se javijo na poziv za izvajanje testnega projekta za zagotavljanje lokalne prehrane za učence vzgojno izobraževalnih zavodov
*predlog PMSNS in Ministrstvu za kmetijstvo, da se projekt lokalne oskrbe preko »vzorčne kmetije« izvede po prvotno zastavljenem konceptu ter zagotovi njegova trajnost z ustanovitvijo »Kmetijsko turistične zadruge« , ki bo skrbela za bolj organizirano pridelavo lokalno značilnih produktov-pridelkov, prenos dobrih praks v to okolje, zanesljivo lokalno oskrbo in večjo tržno učinkovitost.
Za madžarsko in italijansko narodno skupnost je bila pomembna konkretizacija Zakona o poslancih DZ RS
Pri tem sem bil osebno izpostavljen, ker sem vztrajal na stališču, da merodajno razlago Zakona lahko da samo tisti, ki ga je sprejel (to je DZ RS). V »Zakonu o poslancih« vprašanje nezdružljivosti poslanske funkcije s funkcijami v narodnostnih organizacijah ni bilo opredeljeno. Z dopolnitvijo Zakona o poslancih, za katero je glasovala pozicija in opozicija je izrecno zapisano, da ne gre za nezdružljivost funkcij. V nasprotnem primeru bi uporabil vsa pravna sredstva (Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice), ker sem bil prepričan (tudi pravna mnenja so bila takšna), da bi šlo za kršitev temeljnih pravic obeh narodnostnih poslancev v DZ in ustavnih pravic obeh narodnih skupnosti v RS. Takšnega mnenja je bila tudi »zakonodajno-pravna služba DZ«.
Žal pri tem nisem imel podpore aktualnega vodstva PMSNS, ki je takšno stališče povezovalo s problemom koncentracije politične moči ter spregledalo pomembnost sodelovanja, vpliva na družbena dogajanja in ohranjanja enotnosti celotne madžarske narodne skupnosti. Takšno razmišljanje in pristop hromijo celotno PSSNS, ki je v letu 2024 veliko izgubila na politični moči in ugledu.
Vodenje Komisije za narodni skupnosti in Skupine prijateljstva z Madžarsko
Komisija za narodni skupnosti obravnava in zavzema stališča povezana s položajem in delovanjem obeh avtohtonih narodnih skupnosti v RS. V letu 2024 je komisija imela 5 rednih sej in 2 izredni seji ter pripravila eno poročilo in mnenje.
*Na prvi seji komisije je obravnavano izvajanje Sporazuma o sodelovanju Vlade RS in Vlade Madžarske pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanih območij na obeh straneh Slovenske in Madžarske državne meje. Komisija je dala poziv k pospešitvi izvajanja tega sporazuma in preučitvi možnosti za sklenitev podobnega sporazuma med RS in Italijo.
*Druga seja Komisije je bila namenjena reševanju problematike narodnostnih medijev v Sloveniji. Odločevalci so pozvani naj uredijo neposredno financiranje RTV stadijev, ki pripravljajo programe v madžarskem ali italijanskem jeziku. Opozorjeno je tudi na ureditev statusa teh medijev v kontekstu načrtovane spremembe Zakona o medijih
*Komisija je podala mnenje ter predloge k spremembi Državnega proračunu za leto 2024 in k proračunu za leto 2026 ter pozvala Vlado RS, da jih upošteva. Komisija je podala tudi Poročilo k predlogu dopolnitve Zakona o poslancih in načrtovane spremembe podprla.
Postal sem predsednik Skupine prijateljstva z Madžarsko. V sklopu slovensko-madžarskega prijateljstva se delegacije poslancev obeh parlamentov obiskujemo, srečujemo ter na različne načine komuniciramo z namenom izmenjave izkušenj in stališč. Takšno sodelovanje krepi zaupanje in prijateljstvo med dvema sosednjima državama. Kot narodnostni poslanec DZ sem vabljen in se udeležujem številnih protokolarnih in drugih dogodkov na Madžarskem. Pomagam pri vzpostavljanju kontaktov med državnimi institucijami in civilnimi organizacijami v Sloveniji in na Madžarskem ter s tem pomagam pri krepitvi sodelovanja na številnih področjih in različnih ravneh.
Pomembna je odločitev Upravnega Sodišča RS, ki je odločilo v prid skupnosti. Tožbo iz leta 2022 sem kot takratni predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti sprožil zaradi ukrepa inšpektorja za kulturo in medije. V sodbi je jasno zapisano, da sta na narodnostno mešanem območju madžarski in slovenski jezik popolnoma enakopravna.
V letu 2025 bo treba strniti vrste ter skupaj z državnimi institucijami in lokalnimi odločevalci še naprej skrbeti za dobro ljudi
Narodnostni poslanec v DZ mora sprejemati odločitve v korist države, njenih državljanov in svojih volivcev. Razmere ne bodo enostavne, ker se bodo po napovedih problemi v letu 2025 še stopnjevali. Kljub temu sem optimist glede tega, da bomo zmogli krepiti temeljne vrednote, pravno državo, varnost, gospodarsko stabilnost, kakovost bivanja na narodnostno mešanem območju in širše v Sloveniji ter dobro sodelovanje zlasti s sosednjimi državami. Posebej pa si želim, da madžarska narodna skupnost ohrani svoj ugled, okrepi svojo enotnost in učinkovitost pri zagotavljanju pridobljenih pravic in odgovorno prispeva k kakovosti bivanja vseh državljanov v RS, zlasti pa v Pomurju in na narodnostno mešanem območju. Sodelovanje pri tem je moja poslanska dolžnost in zaveza tudi za leto 2025.
Osnovna naloga poslanca madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru je skrb za sprejetje zakonov, ki so v skladu z Ustavo RS pri zagotavljanju pravic naše skupnosti.”