VIDEO, FOTO: Predsednik Pahor v Dolgi vasi in Lendavi

Današnji popoldan se je najprej na judovskem pokopališču v Dolgi vasi s položitvijo venca in kamnov ter za tem v lendavski Sinagogi odvil dogodek, ki so ga priredili ob 75. obletnici deportacije Judov iz Prekmurja. Omenjeni dogodek je s svojo prisotnostjo počastil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor in Erika Fürst, ki je preživela grozote taborišč, s čimer je ena redkih še živih pričevalk tistih časov.

26. aprila 1944, na dan deportacije glavnine prekmurskih Judov, ki so jih najprej odpeljali v Čakovec, od tam pa v Nagykanizso, od koder so jih odpeljali do Birkenaua, kjer je bilo zbirno mesto za taborišče smrti – Auschwitz, v Prekmurju obeležujemo obletnico tega tragičnega dogodka svetovnih in zgodovinskih razsežnosti, ki je usodno zaznamoval tudi podobo mesta Lendava.

Čeprav se posamezni podatki med seboj razlikujejo, lahko z gotovostjo trdimo, da so aprila 1944 iz Lendave, Beltincev, Murske Sobote in okoliških vasi izgnali okoli 330 Judov. To je bil prvi val deportacij, sledilo mu je še nekaj manjših, a preživeli so le redki, še manj se jih je vrnilo nazaj v rodno pokrajino. S tem je bil nacistični načrt “Endlösung” – končna rešitev judovskega vprašanja, torej proces uničenja evropskega judovstva v pokrajini ob Muri pravzaprav učinkovito in katastrofalno izpolnjen. Več kot 85 odstotkov Judov je bilo pobitih v času vojne, dodatnih deset pa je odšlo kmalu po njej. V Murski Soboti in Lendavi jih ni ostalo niti toliko, da bi lahko obnovili versko skupnost.

V poldrugem stoletju prisotnosti Judov (leta 1778 namreč v Lendavi naletimo na prvih 14 judovskih priseljencev), je ta skupnost temeljito in trajno zaznamovala podobo in identiteto Lendave. Za dobro organizirano, gospodarsko in kulturno prominentno judovsko skupnostjo z ekonomskim in družbenim vplivom je po koncu druge svetovne vojne ostal povečini le zgodovinski spomin.

Pomemben ostanek dediščine prekmurskih Judov je judovsko pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi. Občina Lendava za judovsko dediščino zgledno skrbi in jo vzdržuje, sinagogo s stalno zbirko “o zgodovini dolnjelendavskih Židov in Židovstvo Prekmurja” pa je preimenovala v Muzej holokavsta Slovenije.