Ostalo

Včerajšnjo nedeljo je minilo 27 let od smrti znanega Lendavčana, Štefana Galiča

Lendavčan Štefan Galič (1944-1997), akademski slikar in grafik, je v širšem slovenskem kulturnem prostoru znan predvsem kot grafik, je najboljši slovenski lesorezec zadnje tretjine prejšnjega stoletja. Njegovi edinstveni lesorezi so mu prinesli splošno prepoznavnost in nagrade. Umrl je 10. marca za posledicami bolezni.




Najbrž ga ni Lendavčana, ki ne bi poznal žal že pokojnega Štefana Galiča. Rojen je bil leta 1944. Po končanem osnovnem in srednjem izobraževanju je leta 1965 najprej diplomiral na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani, nato pa se je leta 1967 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, ki jo je končal leta 1971. Po diplomi se je specializiral na grafičnem področju, ki ga je na akademiji poučeval profesor Riko Debenjak. Galič se je kasneje v svojem umetniškem ustvarjanju posvečal zlasti grafiki, še posebej je bil mojster tehnike lesoreza.

Najbolj znana so njegova dela iz ciklov Violine in Metulji v tehniki barvnega lesoreza, ki jo je najbolje obvladal. V ciklih je organsko spojil obe tematiki v eno, tako da sta se dva razpokana dela violine v seriji del sčasoma preobrazila v metuljeva krila (rojstvo nečesa novega). Tehnika mu je omogočala tako materialno povezanost kot tudi soodvisnost od predmeta likovne obravnave in izražala predvsem bogat kolorit.

Vrhunec Galičevega dela predstavlja cikel Fosili, v katerem se arhaično prepleta z minljivostjo in se stopnjuje z vedno bolj dramatično formo razcefranih in razpadajočih struktur lesa in kosti. Fosili razkrivajo izostren občutek za barvne prehode in obdelavo matrice do skrajnih meja, ki jih dopušča tehnika lesoreza. Galič je v svojem grafičnem opusu posebno pozornost namenjal teksturi matrice, pri čemer se izrisuje dvojnost med ročno obdelavo in naravno strukturo lesa z letnicami in lesno maso, ki se razkriva v ozadju oz. motivih in obenem priča o umetnikovi veliki navezanosti na naravo.

Štefan Galič in metulji

Metulje, Galičev priljubljen motiv, simbol človeške duše in preporoda, obravnava kot skupek barvitih ploskev in raznovrstnih form ali pa jih upodobi ujete v vitrine, kot prispodobo krhke lepote in narave, podvržene neizprosni volji racionalnega, posedovanju nagnjenega sveta. Metulje je umetnik zbiral in gojil, v pestri barvni lestvici njihovih kril je našel navdih za barvno tonaliteto svojih del, prijatelji so mu nadeli vzdevek Lepke, madžarsko metulj. Forma metulja in bube odzvanja v violini, glasbilu, ki ga je umetnik igral v mladosti in ga v pretanjenih barvnih tonih prenašal v grafiko ter z razklano oz. fragmentarno formo naglasil melanholično noto. Pomembno prelomnico v grafičnem opusu predstavlja cikel Zapisi z abstrahirano formo in poudarjeno strukturo lesa in njegovih likovnih kvalitet.

Za svoje grafično delo je prejel vrsto nagrad doma in po svetu, njegova dela so v številnih umetniških zbirkah.

Galičev atelje je bil leta 1998 razglašen za kulturnozgodovinski spomenik, ki se med drugim ponaša z umetnikovo etnografsko zbirko orodja, posodja in drugih predmetov ter domoznansko zbirko, ki je znana po razglednicah Dolnje Lendave. V Galeriji – Muzeju Lendava na lendavskem spodnjem gradu je od leta 2008 na ogled njegova spominska soba z grafikami in zbirko metuljev. Po umetniku so poimenovali štipendije, ki jih od leta 1999 podeljuje Ustanova Štefana Galiča podiplomskim študentom iz Lendave, ki hkrati delujejo v domačem okolju. 7. februarja 2024 je stavbo z ateljejem v sklopu obeležitve 80. letnice umetnkovega rojstva kupila Občina Lendava.