V Murski Soboti na včerajšnji znanstveni konferenci o pričakovani življenjski dobi v Pomurju

Včeraj je na univerzi Alma Mater v Murski Soboti potekal plenum v okviru 22. Znanstvene konference PAZU, ki je obravnaval izjemno pomembno temo pričakovane življenjske dobe v Pomurju. Namen plenuma je bil identificirati najpomembnejše razloge za krajšo pričakovano življenjsko dobo v Pomurju in najti možne ukrepe za podaljšanje.

Uvodne predstavitve so ponudile vpogled v ključne dejavnike:

• Tina Žnidaršič, SURS, je predstavila osnovne statistične podatke o pričakovani življenjski dobi v Sloveniji, nato pa demografske in socialno-ekonomske determinante zdravja s posebnim poudarkom na Pomurju in lokalnih specifičnostih.
• dr. Aleksander Jevšek, minister KKRR, je delil izkušnje z vidika lokalne samouprave ter predstavil primere dobrih praks, ki lahko izboljšajo zdravstvene kazalnike.
• pom. akad. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, vodja raziskovalne dejavnosti v SB MS, je analizirala podatke o razširjenosti ključnih dejavnikov tveganja in zdravstvenem stanju prebivalstva v Pomurju.
• prim. prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ, je izpostavil ključne politike in programe za zmanjšanje neenakosti v zdravju.
• Edith Žižek Sapač, direktorica ZD MS, je predstavila najpogostejše vzroke za krajšo pričakovano življenjsko dobo v Pomurju, predvsem z vidika organizacije primarnega zdravstvenega varstva.
• pom. akad. dr. Matej Štuhec, specialist psihiatrije v Psihiatrični bolnišnici Ormož in MF UM, je analiziral uporabo zdravil v Pomurju in predstavil možne poti za izboljšanje kakovosti zdravljenja.

Razprava je obravnavala ključne dejavnike tveganja in izzive:

• Epidemiološko breme, vključno z umrljivostjo, obolevnostjo, koriščenjem zdravstvenih storitev in udeležbo v preventivnih ter presejalnih programih,, je bilo podrobno obravnavano s strani vseh udeležencev.
• Razširjenost dejavnikov tveganja in vpliv socialno-ekonomskih determinant zdravja sta bili posebej izpostavljeni v kontekstu Pomurja.
• Poudarjene so bile pomembne politike in ukrepi na območni in nacionalni ravni, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju zdravstvenih kazalnikov v regiji.

Pom. akad. dr. Mitja Slavinec je ob koncu plenuma razpravo povzel v naslednjih točkah:

• Statistični podatki ne napovedujejo ugodnih trendov v prihodnje, saj se bo število prebivalcev v Pomurju še naprej zmanjševalo, do številke 85.000 prebivalcev,
• V pripravi je veliko razpisov, ki so tudi bolj dostopni za prijave, saj se lastni delež zmanjšuje in DDV je upravičen strošek, namenjeni pa bodo med drugim tudi za štipendije in odpravo drugih neenakosti obmejnih področij.
• NIJZ sodeluje pri pripravi strateških izhodišč za državni program preprečevanja in obvladovanja bolezni srca in ožilja ter za odpravo skrb vzbujajočih razmer na tem področju med Romi.
• Na primarni ravni zdravstvenega varstva je veliko preventivnih programov, ki jih je treba v večji meri komunicirati s potencialnimi uporabniki, še posebej preko osebnih izbranih zdravnikov, saj bo to najbolj učinkovito zaradi njihovega strokovnega ugleda in zdravniške avtoritete.
• Pot do bolj racionalne in učinkovite rabe zdravil je tudi preko tesnejšega sodelovanja med zdravniki in kliničnimi farmacevti, tudi do 20% zmanjšanja količine uporabljenih zdravil.

Rezultati plenuma in vsebina predlaganih ukrepov bo objavljena v ustrezni literaturi, predlagani bodo ustrezni projekti in programi za izboljšanje stanja, redno pa se bodo spremljali relevantni kazalniki v Pomurju. Plenum je bil pomemben korak k reševanju vprašanj, ki vplivajo na zdravje in kakovost življenja v Pomurju, ter za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje zdravstvenih pogojev v tej regiji. Bil je tudi pomemben korak za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje zdravstvenih pogojev v tej regiji, kakovost življenja v Pomurju, ter za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje zdravstvenih pogojev v tej regiji.