V Lendavskih Goricah se je odvila okrogla miza, ki je zelo pomembna za obstoj pomurskih kmetij

Včeraj ob 11.00 uri se je v vaškem domu v Lendavskih Goricah odvila okrogla miza, ki je, kot so zapisali, zelo pomembna za obstoj pomurskih kmetij – z naslovom: “Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije?”, ki so jo organizirali Slovenska kmečka zveza (SKZ) pri SLS, Društvo SKZ in Strojni krožek Pomurje.

Na okrogli mizi so sodelovali: Predsednik SKZ pri SLS Branko Tomažič, predsednik Društva SKZ Miroslav Kosi in predstavnik Strojnega krožka Pomurje Boris Gomilar ter vabljeni gostje: Evropski poslanec Franc Bogovič, ki je predstavil aktualno EU dogajanje na ravni Evrope v zvezi s protesti evropskih kmetov, Skupno kmetijsko politiko (SKP) in drugimi ukrepi, ki pestijo slovenske in evropske kmete, predsednik SLS Marko Balažic, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, direktor Kmetijskega zavoda Murska Sobota in predstavnik območne izpostave Lendava, Franc Režonja.

Predstavljena je bila zahteva: “Pomurski kmetje zahtevamo, da se prosta zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč RS razdeli v najem pomurskim kmetom.”

Na okrogli mizi so se prisotni seznanili s končanjem najemne pogodbe dosedanjega najemnika kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS, skupaj pa so oblikovali predloge za možnost najema zemljišč pomurskih kmetov. “Trenutna zakonodaja kmetom ne omogoča, da bi se za najem prijavili kmetje, ki prek poslovnega načrta izkazujejo potrebo po novih zemljiščih, da bi lahko posodobili svoje kmetije, ki bi tako lahko postale odpornejše na nove pogoje globalizacije. Zemljo bi na ta način obvarovali pred tujci in raznimi tajkuni, ki imajo čisto druge interese, kot pa prehransko varnost in samooskrbo Slovenije,” so zapisali.

Predsednik SKZ pri SLS Tomažič je prisotnim predstavil zakon in pravilnik, ter člene po katerih lahko pridejo kmetje do najema in jih spodbudil k enotnemu nastopu, za dosego ciljev. Kmetje zemljo potrebujejo za povečanje proizvodnje hrane in krepitev kmetijstva v regiji. Po razpravi so si bili enotni in sprejeli naslednje sklepe:

Sklad kmetijskih zemljišč naj v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in po pravilniku pripravi razpisne pogoje, ki bodo zajemali:

• vzpostavitev kapice, oziroma omejitev navzgor,
• prednost pred ostalimi imajo domače družinske kmetije
• za najem je potrebno pripraviti poslovni načrt, ki opravičuje najem

Na nivoju države, pa je potrebno urediti:

• odpoved pogodb velikih zakupnikov, 6. mesecev pred iztekom kot dovoljuje zakon in zahteva se progresivne najemnine.

Ob koncu so strnili misli, “da si moremo biti enotni, delati v tej smeri, da ima kmet besedo, ker on je tisti ki dela, obdeluje in prideluje.”