Danes obeležujemo Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar, obletnico osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz Birkenau, kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. V Sloveniji se z žalostjo spominjamo izjemnega števila civilnih žrtev, tudi nasilno odpeljanih prebivalcev takratne okupirane Slovenije v različna koncentracijska in uničevalna taborišča.
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 z resolucijo 60/7 proglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta. “Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.” – nagovor generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, 27. januar 2006.
Nemci, Italijani, Japonci in drugi fašisti pa niso pobijali samo Jude, še več žrtev so imeli Rusi, Poljaki in Kitajci. Italijani so imeli taborišča v Afriki za Afričane, na otokih in Italiji pa za Slovence, Hrvate in Črnogorce. Najbolj grozna taborišča so pa imelu hrvaški ustaši za Srbe, pa tudi za nekaj tisoč Slovencev. Slovence so iztrebljali tudi Madžari. Pozablja se tudi na sistematično pobijanje Romov.
Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih smrti usmrtili okoli šest milijonov Judov
27. januar obeležujemo dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1.5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Poljakov. V to koncentracijsko taborišče smrti pa je bilo pripeljanih preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja zavezniški vojaki osvobodili to taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. Letos tako obeležujemo 76 let od osvoboditve tega največjega nacističnega koncentracijskega taborišča smrti. Novejše raziskave v zadnjih letih so osvetlile življenje in delo judovske skupnosti na Slovenskem, še zlasti v Prekmurju.
Radikalni klerikalízem, antisemitizem, fanatizem in različne oblike izjemno agresivnih oblik nestrpnosti pa lahko spremljamo še v tem tisočletju, tudi danes, dnevno, tako po Evropi kot tudi na Bližnjem vzhodu, v Aziji, Afriki, Južni in Srednji Ameriki … Še pred nekaj leti, torej v 90. letih prejšnjega stoletja, smo lahko tudi v Sloveniji gledali in doživljali genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu na Balkanu, skoraj pred svojimi vrati in okni. Dostojanstvo in univerzalne človekove pravice in temeljne svoboščine vseh ljudi so prepogosto še dandanes le mrtve črke na papirju, nespoštovanje človekovih pravic pa vsakdanja praksa v nedemokratičnih državah oz. na kriznih žariščih. Mednarodni dan v spomin na žrtve holokavsta je torej treba razumeti v širokem smislu, ne samo kot dan spomina na množično uničenje rodu oz. spomina na grozote v obdobju druge svetovne vojne.