FOTO: V Lendavi se je odvijalo 36. državno prvenstvo tamburašev
V soboto, 16. aprila 2016 je v Gledališki in koncertni dvorani Lendava potekalo 36. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije. Na srečanju, ki je bilo tekmovalnega značaja tekmovanju je nastopilo 10 slovenskih tamburaških skupin in orkestrov s preko 200 tamburaši. 36. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije je potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter podpori Občine Lendava.
Dodatno je žirija podelila še 3 posebni priznanji. Priznanje za najboljšega solista solistko, ki ga je prejel solist na braču, Matevž Ferjančič za izvedbo skladbe ČARDAŠ, skladatelja Vittoria Monitja v priredbi Dražena Varge ob spremljavi Tamburaškega orkestra Tamburjaši iz Vipave, Priznanje za odlično sestavljen program, ki ga je prejel Tamburaški orkester Petrovi tamburaši iz Šempetra pri Žalcu ter Priznanje za najboljšo slovensko noviteto, ki jo je prejel Leon Firšt, za skladbo SKRIVNOST ZA BISERNICO IN TAMBURAŠKI ORKESTER.
Na prireditvi sta v spremljevalnem programu nastopili še dva tamburaška orkestra: Tamburaška skupina Hrvaškega kulturnega društva Pomurje iz Lendave in Tamburaški orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer, poleg tega pa je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ob zaključni podelitvi priznanj in nagrad nastopajočim podelil tudi tri visoka priznanja Sklada za področje glasbene dejavnosti – Galusove listine, ki so jih prejeli Janez Kermelj, Tamburaški orkester Dobreč Dragatuš in Helena Vidic.
Kratek opis najboljšega tamburaškega orkestra:
Tamburaški orkester Petrovi tamburaši
dirigent: Janez Krevel
predsednik: Anže Vidrih
Petrovi tamburaši so tamburaški orkester, katerega korenine rastejo v Šempetru v Savinjski dolini. Skupaj potujejo od leta 2006, torej že 10 leto. Na tej poti so do danes nanizali že mnoge uspehe: njihovo glasbo lahko slišimo na letnih koncertih, ob občinskih praznikih in prireditvah ter na različnih osebnih slavjih. Nastopili so tudi na tujih odrih v Franciji, Črni Gori, Turčiji, Makedoniji in Italiji. Na regijskih srečanjih so bili že petkrat zlati, na državnih pa bronasti, dvakrat srebrni in enkrat zlati. Iz prvotne šestčlanske skupine je zrasel kvaliteten tamburaški orkester, ki ga umetniško vodil Janez Krevel, za organizacijske zadeve pa skrbi Anže Vidrih.
Skupni rezultati tekmovanja:
Kulturno društvo Tamburaši Rogatec
umetniški vodja: Boris Kidrič
predsednik: Franci Pobežin
BRONASTO PRIZNANJE za doseženih 75 % točk
Tamburaški orkester Ruda Sever Gorišnica
dirigent: Damir Mumlek
predsednik: Anton Modlic
BRONASTO PRIZNANJE za doseženih 77,33 % točk
Tamburaški orkester Senožeti
dirigent: Martin Dukarič
predsednica: Darja Dukarič
SREBRNO PRIZNANJE za doseženih 86 % točk
Tamburaški orkester KUD Majšperk
dirigent: Drago Klein
predsednik: Klemen Sagadin
ZLATO PRIZNANJE za doseženih 90,67 % točk
Tamburaški orkester Šmartno
dirigent: Štefan Vidic
predsednica: Minka Savšek
ZLATO PRIZNANJE za doseženih 93,66 % točk
KUD Dobreč Dragatuš
dirigent: Gregor Zagorc
predsednica: Branka Migalič
ZLATO PRIZNANJE s POHVALO za doseženih 95 % točk
Glasbeno društvo Tamburjaši
dirigentka: Vlasta Lokar Lavrenčič
predsednica: Vlasta Lokar Lavrenčič
ZLATO PRIZNANJE s POHVALO za doseženih 96 % točk
Tamburaški orkester Petrovi tamburaši
dirigent: Janez Krevel
predsednik: Anže Vidrih
ZLATO PRIZNANJE s POHVALO za doseženih 97 % točk
Gallusove listine
OBRAZLOŽITVE
Tamburaški orkester Dobreč je Gallusovo listino prejel za izjemne ustvarjalne dosežke ter pomemben doprinos na področju inštrumentalne glasbe. KUD Dobreč Dragatuš – tamburaški orkester Dobreč je bil ustanovljen leta 1997 in je zadnjih desetih letih v samem vrhu slovenske tamburaške glasbe. Na JSKD-jevih tekmovanjih tamburaških skupin in orkestrov redno prejemajo zlata priznanja, osemkrat zapored pa so bili proglašeni za najboljši tamburaški orkester. Od ustanovitve je orkester vodil Anton Grahek, ki je z vztrajnostjo in zahtevnostjo orkester pripeljal do odličnosti, zadnji dve leti pa jih vodi Gregor Zagorc, pod vodstvom katerega orkester še naprej dosega izjemne rezultate. Vsa leta se redno udeležujejo mednarodnih tamburaških tekmovanj na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, Bosni in Hercegovini), od koder že kot po pravilu prihaja z zlatimi priznanji. V domačem okolju je društvo tudi aktivni nosilec kulturno vzgojnega dogajanja ter organizator številnih kulturnih dogodkov, med drugim tudi mednarodnega tamburaškega festivala. Orkester odlikuje odlična dinamika, melodičnost in samosvoj zvok, vokalno pa ga dopolnjujejo tudi solisti. Glasbeniki vedno znova dokazujejo, da tamburaška glasba nima meja, da dosega množice in se preliva v vse glasbene žanre.
Janez Kermelj je Gallusovo listino prejel za izjemne ustvarjalne dosežke, pomemben doprinos na področju inštrumentalne glasbe ter uspešno pedagoško in organizacijsko vodenje tamburaške dejavnosti. Janez Kermelj je stopil na glasbeno tamburaško pot pozimi leta 1961, ko sta ga oče in bratranec pregovorila, da se priključi novo nastali tamburaški skupini pod vodstvom Franca Ranta, dolgoletnega vodje tamburaških skupin Bisernica KUD Janko Kermelj v Retečah pri Škofji Loki. Spretnosti igranja si je pridobival na tamburaških vajah, teorije pa se je učil pri Danilu Švari in Antonu Lotriču. Intenzivno je skrbel za lasten strokovni napredek in izpopolnjevanje. Udeleževal se je seminarjev, na katerih so predavali takrat najvidnejši strokovnjaki iz bivše Jugoslavije (Sava Vukosavljev, Željko Potočnik, Željko Bradič, Leopold Siniša). Prvo skupino je kot vodja prevzel leta 1982; to je bila skupina študentov in srednješolcev, ki je napravila velik kakovostni skok in se uvrstila med najvidnejše v Sloveniji. Z njo je redno nastopal na obnovljenih slovenskih srečanjih tamburaških skupin Slovenije v okviru novoustanovljenega Združenja tamburaških skupin Slovenije (pred tem so Retečani sami priredili pet tovrstnih srečanj). Janez Kermelj je v desetletjih svojega udejstvovanja vzgojil številne rodove reteških tamburašev. Pomembno je prispeval k razvoju tamburaške glasbe v Sloveniji: kot pobudnik ustanovitve in dolgoletni odbornik Združenja tamburaških skupin Slovenije, zbiralec notnega gradiva, notograf, pisec člankov za revijo Tamburaš; ne nazadnje kot pobudnik nastanka številnih izvirnih skladb in priredb za tamburaške orkestre. S tem je pripomogel k ohranitvi dolgoletne tradicije za slovensko izročilo značilne zvrsti ljubiteljskega muziciranja in k razvoju tamburaške glasbe kot enakovredne zvrsti umetniškega izražanja.
Helena Vidic je Gallusovo listino prejela za izjemne ustvarjalne dosežke ter uspešno pedagoško in organizacijsko vodenje na področju tamburaške dejavnosti. Helena Vidic se je rodila v Ljubljani ter se ljubiteljsko glasbeno dejavnostjo seznanila že zelo zgodaj v družini, saj je kot 4 letni otrok začela že igrati tamburico, kasneje tudi klavir. Končala je Nižjo glasbeno šolo v Litiji in sicer klavir. Šolanje je nadaljevala v Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in sicer glasbeni stavek ter nadaljevala študij kompozicije na Akademiji za glasbo pri prof. Mihelčiču, za kar je prejela posebno pohvalo, diplomo summa cum laude ter študentsko Prešernovo nagrada za izvirno komorno opero »Zgubljeni nasmeh«. Dirigiranje je diplomirala pri prof. Milivoju Šurbeku. Njen skladateljski opus obsega dela na področju orkestralne, komorne, solistične in vokalne glasbe. Piše priredbe za vse zasedbe in žanre. Veliko tega je ustvarila predvsem za tamburaški orkester. Z tamburaškim orkestrom Šmartno je rane mladosti rasla, se obenem glasbeno izobraževala, pri 16-letih pa je že prevzela vodenje orkestra, saj je le-ta ostal brez dirigenta. V Šmartnem je Tamburaški orkester Šmartno vodila 11 let. Pod njenim vodstvom se je orkester razvil v enega najboljših slovenskih tamburaških orkestrov, kar potrjujejo odlični dosežki na državnih tekmovanjih. Od leta 2008 ko je prvič prejel zlato priznanje, je pod njenim vodstvom orkester samo še napredoval in prejemal zlata priznanja s pohvalami. Svoj največji doprinos je omogočila prav s svojim skladateljskim delom, saj je za tamburaške skupine napisala veliko število priredb in avtorskih skladb, posebej je delala z mlajšo skupino znotraj orkestra in vsako leto pripravila žanrski koncert, ki je postal tradicionalen. Njene avtorske skladbe pa so bile tudi obvezne skladbe na državnih in regijskih tekmovanjih.
[pe2-gallery album=”http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/113431614612884969612/albumid/6274992436355721489?alt=rss&hl=en_US&kind=photo” ]
Foto: Dominik Vnuk in Reportaže Bojan
