Tudi uradno obelodanili namen kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025
Občina Lendava je včeraj v sejni dvorani Mestne hiše pripravila novinarsko konferenco. Ta je bila posvečena pripravam na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025.
Kot smo na našem spletnem portalu že pisali, bo Lendava (poleg Ljubljane in Kopra) oddala kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK). EPK sicer velja za precej prestižen, če že ne najprestižnejši evropski projekt. Da bo Lendava kandidirala za EPK leta 2015, ko bo to mesto znova pripadlo Sloveniji, so tudi uradno obelodanili včeraj ob dvanajsti uri na novinarski konferenci v Mestni hiši.
“Zdi se mi logična posledica vlaganj v kulturo in potrebe, da aktiviramo to kreativnost in človenske potenciale še v večji meri,” je na predstavitvi v lendavski mestni hiši dejal župan Anton Balažek. Idejo so, kot pravi, predlagali občinskemu svetu, a ta sicer zaseda šele v sredo. Kot je povedal še, bi na občini za omenjeni projekt želeli narediti zelo kreativno strategijo.
Kot so povedali, bodo pri projektu stavili na povezovanje, staviti pa nameravajo tudi na na multietičnost, večjezičnost in multureligioznost. “Kot obmejno mesto v tem vidim prednosti. S potencialnimi partnerji v obsegu okoli 100 kilometrov bomo skušali do leta 2019 pripraviti konkurenčno ponudbo in upamo, da ne bomo samo dober, ampak da bomo s pomočjo partnerjev odličen kandidat,” še razmišlja župan.
Kandidaturo Lendave je sicer predstavil Mitja Čander, programski direktor zavoda Maribor EPK 2012. Kot je povedal, je Maribor s tem veliko dobil na turizmu, kar se pozna še danes in zaključi, da ima Lendava ambiciozne in realne cilje.
Ali imata Ljubljana in Koper morda kakšne prednosti? “Sploh nismo razmišljali o tem, katere prednosti ima kdo, nismo se obremenjevali s tem, kdo bo še, kdo ne bo. Mi, če bo občinski svet tako odločil, bomo v to kandidaturo šli in se bomo potrudili, da tisto, kar lahko ponudimo sami in seveda v radiusu nekaj sto kilometrov, naredimo konkurenčno,” pravi župan Balažek. Dodaja, da megalomanskih načrtov ni in da je treba do leta 2019 finančni aspekt še razdelati. Zaveda se, da ekonomske razmere v Pomurju niso rožnate, a pravi, da se da s skromnimi proračunskimi sredstvi, pa ne samo z občinskimi, narediti veliko.
