Tudi Lendavčan Ferenc Hajós prejemnik nagrade “Kallós Zoltán” za zamejske Madžare

Predvčerajšnjim je v Lovski dvorani parlamenta deset posameznikov in organizacij prejelo nagrado “Kallós Zoltán” za Madžare zunaj domovine. Priznanje podeljujejo tistim, ki na področju javnega življenja, izobraževanja, cerkvenega delovanja, znanosti, komunikacije, medijev ali gospodarskega samoorganiziranja opravljajo izjemno delo za madžarske skupnosti zunaj matične države, ter tistim, ki znajo prepoznati in krepiti njihovo povezovalno moč. Prejemnik nagrade je letos tudi Lendavčan, Ferenc Hajós.

Lőrinc Nacsa, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za narodnostno politiko, je v svojem govoru poudaril, da nagrada izraža skupni cilj, da bi se Madžari lahko uveljavili in napredovali v svoji rodni domovini, saj je vsak Madžar odgovoren za vsakega Madžara. Kot je dejal, si tisti, ki ostanejo zvesti temu poslanstvu, zaslužijo spoštovanje in priznanje, ki ga madžarska vlada izraža s to nagrado.

Nagrado Ferencu Hajósu prevzela njegova hčerka, Gabriella Hajós

Prejemnik nagrade “Kallós Zoltán” pa je tudi vsem dobro poznani Lendavčan, Ferenc Hajós. V njegovem imenu je nagrado prevzela njegova hčerka, Gabriella Hajós. “Iskrene čestitke ob tem prestižnem priznanju in hkrati hvala Ferencu Hajósu ter družini Hajós za vse delo, ki so ga v preteklih desetletjih opravili za Lendavsko območje in za tukaj živečo madžarsko skupnost,” je včeraj zapisal manjšinski poslanec, Ferenc Horváth.

Junija, ob svojem 90. rojstnem dnevu, prejel čestitke s strani predsednika Madžarske, dr. Tamása Sulyoka

Veleposlanik Madžarske v Ljubljani Andor Ferenc Dávid in začasna odpravnica poslov Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi dr. Anita Czikó sta v Lendavi sredi junija Hajósu, ob njegovem 90. rojstnem dnevu, predala pismo s čestitkami predsednika Madžarske dr. Tamása Sulyoka, o čemer smo sicer takrat že poročali.

Ferenc Hajós

Ferenc Hajós se je rodil leta 1935. Njegov rod izvira iz kraja Kakasd v Transilvaniji, ki je dal rodbini tudi plemiško ime. Stari oče Ferenca Hajósa, odvetnik in notar Mihály Hajós Kakasdi (ustanovitelj gasilskega društva v Lendavi, nogometnega društva Nafta, bralnega društvo, …) se je z družino naselil v Lendavi, takrat Dolnji Lendavi, leta 1872. Mihálya Hajósa Kakasdija bi zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj mesta lahko imenovali oče meščanske Lendave. Čeprav je bil zaveden Madžar, se je poročil z zavedno Slovenko Marijo Sever.

Ferenc Hajós je bil že v mladosti glasbenik in je nihal med študijem glasbe in prava. Ukvarjanja z glasbo sicer ni opustil, doštudiral pa je pravo na zagrebški univerzi. Je pravnik, diplomat in upokojen sodnik. Po obdobjih sodniške službe v Murski Soboti, kjer je zorel pod mentorstvom Vaneka Šiftarja, pozneje pa v Lendavi, je po osamosvojitvi Slovenije postal naš prvi veleposlanik na Madžarskem. V času, ko sta državi vodila Milan Kučan in Árpád Göncz je veliko pripomogel k dobrim odnosom med sosednjima državama. Obenem se je posvečal področju narodnih manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah.

Med svojo kariero javnega uslužbenca se je posvečal proučevanju pravnega položaja madžarske manjšine v Sloveniji, bil je tudi član ustavne komisije slovenskega državnega zbora. Igral je izjemno pomembno vlogo pri ustanavljanju narodnostnih organizacij ob madžarsko-slovenski meji, spodbujanju učinkovitega dialoga med večinskim narodom in manjšino ter priznanju ustavno zagotovljenih pravic avtohtone madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Ferenc Hajós (levo)