Ostalo

Sveta noč, blažena noč … Božični večer ali božično pričakovanje

Na današnji dan večina kristjanov pričakuje praznik Jezusovega rojstva. Potekajo polnočne maše, skladno z epidemiološkimi ukrepi, po evangeličanskih cerkvah pa pripravljajo bogoslužja. Postavljajo se jaslice, ki prikazujejo biblični dogodek Jezusovega rojstva. Po krščanskem verovanju sta se namreč Jožef in Marija, potem ko v Betlehemu nista našla prenočišča, zatekla v hlev, kjer je Marija rodila Jezusa. Del božične simbolike seveda predstavlja tudi božično drevesce.




Sveti večer (ali svet večer) je ime dneva pred božičem v krščanskem koledarju, ali pa kar božični večer. Po Gregorijanskem koledarju je to večer 24. decembra, torej dan pred božičem, za katerega se slavi rojstvo Jezusa Kristusa. Po običaju se na sveti večer pri nas in večjem delu sveta okrašuje božično drevo, prav tako pa se zvečer prirejajo slavne večerje v krogu celotne družine. Tudi obdarovanje z darili je po običaju na sveti večer po ali pred božično večerjo. Ljudje gredo k polnočnici. Pripadniki Srbske in Ruske pravoslavne Cerkve slavijo sveti večer 6. januarja, torej tudi dan pred božičem, ki pri njih pade na 7. januar.

Pred natanko 201 letom je bila prvič zapeta tudi najprepoznavnejša “Sveta noč”

Svetovna znana pesem Sveta noč, blažena noč nocoj beleži 203. leto, odkar so jo prvič zapeli na božič leta 1818 v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu severno od Salzburga. Skladba je postala stalnica božičnih praznovanj, pojejo pa jo v 300 jezikih in dialektih, celo Inuiti ter južnoafriško pleme Zulu. Zasluga, da je pesem, ki poudarja sporočilo miru, prvič zazvenela v Oberndorfu, gre kaplanu Josephu Mohru. Ta je zaprosil učitelja Franza Xaverja Gruberja, ki je v Arnsdorfu nadomeščal organista, da na njegovo pesem spiše primerno melodijo za dva glasova z zborom in, ker so bile orgle pokvarjene, za kitarsko spremljavo.

Gruber si je melodijo za Sveto noč izposodil pri Mozartovem divertimentu v Es za pihala (K. 240/a), in sicer je uporabil Andante prvega stavka. Prvi, ki je poslovenil to znano pesem, je bil Jakob Aljaž; prvič so jo zapeli v Tržiču leta 1871.