Habitati primerni za opraševalce: V 24 katastrskih občinah med Lendavo in Kobiljem popisali 270 travnikov
Za namene priprave analize stanja opraševalcev na pilotnih območjih – Krajinskem parku Goričko in Regionalnem parku Mura-Drava ter priprave Strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele, je Javni zavod Krajinski park Goričko izbral zunanjega izvajalca – Zavod Logarica, ki je v poletno-jesenskih mesecih izvedel kartiranje/popise habitatov primernih za divje opraševalce in medonosno čebelo. Ob koncu kartiranja je pripravil poročilo, ki je hkrati analiza stanja primernih habitatov za čmrlje, čebele samotarke, muhe trepetavke, dnevne metulje in medonosno čebelo.
Zavod Logarica je v 24 katastrskih občinah (k.o.) med Lendavo in Kobiljem, popisal 270 travnikov, večjih od 0,5 ha in 55 mejic ali drevesno-grmovnih pasov. Podlaga za izbor in popis travnikov je služil javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP (gerk viewer, 2024). Popisane habitate je glede na prisotnost in pogostnost opraševalcev na travnikih oziroma mejicah in v povezavi s prisotnostjo cvetočih rastlin ali dreves/grmovnic, opredelil v 3 kategorije. Za opraševalce zelo primernih travnikov (kategorija 1) je bilo skupaj popisanih 46 travnikov, od tega največ v k.o. Kobilje (15) in k.o. Velika Polana (8).
Za opraševalce zelo primernih mejic (kategorija 1) je bilo popisanih 7 mejic. 20 od teh travnikov in mejic bo javni zavod Krajinski park Goričko, po dogovoru z lastniki, v letu 2026 označil s posebnimi tablicami.
Med divjimi opraševalci so se na travnikih največkrat pojavljale različne vrste dnevnih metuljev, najmanj pa različne vrste čmrljev in muh trepetavk. Medonosna čebela je bila prisotna na skoraj polovico popisanih travnikih in na več kot polovico popisanih mejicah. Med kartiranjem je bilo ugotovljeno, da so se opraševalci največkrat zadrževali na cvetočih rastlinah, kot so navadni glavinec, navadna krvenka, navadni čistec in jesenski jajčar.
V skladu z naročilom je izvajalec podal predlog za vzpostavitev oziroma dosaditev 33 mejic. Ob popisih je ugotavljal tudi intenziteto potencialnih groženj na habitatu, kot so intenzivnost rabe travnikov, ruderalizacija, bližina cest in drugih poti, zaraščanje, …