Spletno oko je v lanskem letu prejelo 1718 prijav
Prijavna točka Spletno oko je v letu 2015 prejela 565 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok in 1153 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora.
Na posnetkih vse mlajši otroci
V letu 2015 so prejeli 565 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, zaradi ocenjene nezakonitosti so jih policiji posredovali 61. Večinoma so se domnevno nezakonite vsebine nahajale na tujih strežnikih – takšne prijave so zato posredovali tudi prijavnim točkam v tujini. Na podlagi ene izmed prijav na slovenskih strežnikih je slovenska policija podala kazensko ovadbo.
Pri analizi prijav, posredovanih policiji (61 primerov), v primerjavi z letom 2014 izstopa nižja starost žrtev – v več kot polovici primerov so bili to otroci, stari deset let ali manj. Nekoliko je upadel delež posnetkov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok hujše vrste, povišal pa se je delež posnetkov, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih.
Prevladoval sovražni govor, uperjen proti prebežnikom
V letu 2015 so prejeli 1153 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora. V 51 primerih (4% vseh prejetih prijav) so ocenili, da prijave vsebujejo elemente nezakonitosti po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zato so jih v nadaljnjo obravnavo posredovali policiji. Med preostalimi prejetimi prijavami v 47 odstotkih primerov niso ugotovili elementov spornega govora. Pri 27 odstotkih prejetih prijav so ugotovili t.i. družbeno nesprejemljiv sovražni govor oziroma komunikacijo, ki jo sicer lahko uvrstimo v sovražni govor, vendar ne izpolnjuje potrebnih pogojev po omenjenem členu KZ-1. 12 odstotkov je bilo prijav žaljivega govora.
Pri domnevno nezakonitih primerih je šlo najpogosteje za sovražni govor, usmerjen proti prebežnikom (55%), po številu pa so jim sledili primeri sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti (24%), narodnosti (12%) in spolne usmerjenosti (6%). Preostali primeri so predstavljali sovražni govor, usmerjen proti Romom (2%) ter sovražni govor na podlagi politične pripadnosti (2%).
Kar 57 odstotkov primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora se je leta 2015 nahajalo na družbenih omrežjih (leta 2014 zgolj 14%).
