Se zavedate? Neočiščen dimnik lahko pripelje do dimniškega požara
Dimniški požar. Na omenjeno moramo biti še posebej pozorni ravno sedaj, ko so naše peči v že v obratovanju. Čeprav je dimniških požarov manj kot minula leta, pa sta v pokrajini ob Muri pozimi ponavadi vsaj dva na teden. Zaradi dimniškega požara ste lahko najmanj ob streho.
V času kurilne sezone, ko svoje domove najbolj ogrevamo, moramo biti še posebej pozorni na nevarnost požarov. V Sloveniji beležimo rahel upad dimniških požarov, a bi tudi te lahko preprečili s pravilno vgradnjo in sanacijo kurilnih naprav.
Najpomembneje: Redno čiščenje dimnika
Po navadi so vzrok za požar povečane katranske obloge v dimnikih. Te katranske obloge nastajajo zaradi neprimernih energentov in nepravilne uporabe kurilne naprave. Pri intenzivnejši uporabi v hladnih mesecih pride do vžiga teh katranskih oblog in posledično do dimniškega požara.
Vse več je naprav, ki jih uporabniki zaradi vse dražjih energentov, poleg dodatnega vira ogrevanja na tekoča ali plinasta goriva, vgrajujejo sami, govorimo o manjših lokalnih kaminih. Ravno ti so ponavadi največkrat vzrok za požar. Gre za naprave, ki niso prijavljene v dimnikarskih evidencah. Obstoječe naprave se morajo pregledati -predvsem dimnik, da se poda mnenje, ali so primerni za takšno napravo in ali so požarno varni.
Dimnike je potrebno tudi sanirati
V povprečju je starost teh naprav v Sloveniji 20 let in dimniki, ki niso bili prilagojeni oziroma sanirani, so dotrajani in zaradi tega prihaja do motenj pri odvodu dimnih plinov in do vse več zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Uporabnikom, ki imajo plinasto gorivo oziroma plinske peči za ogrevanje, gasilci svetujejo, da dovolijo opraviti dimnikarske storitve, saj se le z omenjenim pregledom lahko ugotovi ali naprava deluje varno ali ne.
Še vedno preveč Slovencev zavrne dimnikarski pregled
Trenutno še vedno veliko Slovencev zavrne dimnikarski pregled. Največ kar lahko naredimo je, da skrbimo za to, da so kurilna naprava in z njo povezani dimni vodi, zračniki in pomožne naprave redno pregledane in čiščene. Kar je še nevarnejše je to, da nekateri svojih kurilnih naprav ne prijavijo dimnikarskim podjetjem.
Dimnikarska služba je obvezna za vse
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v peti točki prvega odstavka 148. člena, dimnikarsko službo opredeli kot obvezno državno gospodarsko javno službo. To pomeni, da je dimnikarska služba obvezna za vse. Tudi v večstanovanjskih objektih.
Zavrnitev dimnikarske službe pomeni, da v nevarnost spravljamo sebe, svoje zdravje in okolico, ob tem pa onesnažujemo okolje. V kolikor dimnikarsko službo zavrnete, ali ne odpravite pomanjkljivosti, nas je dimnikar dolžan prijaviti inšpekciji.
Kaj dejansko je dimniški požar?
Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim, zaradi visoke vročine dimnika pa se lahko vžgejo tramovi, kar vodi do požara.