Ostalo

S Forumom za Muro stekel dialog o Muri

V Radencih je potekal drugi Forum za Muro, ki je po prepričanju predstavnikov stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro v letu dni odprl dialog z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami za izboljšanje stanja ob Muri.




Dejavnosti komisije od prvega foruma pred letom dni v Radgoni sta predstavila vodji slovenske in avstrijske delegacije stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro Mitja Bricelj in Konrad Stania. “Uvodoma nam je predsedujoči dr. Bricelj namenil nekaj krepkih misli, kot na primer, da je Ministrstvo za okolje in prostor svetilnik pri varstvu narave in da je osnovna funkcija komisije zagotavljanje dobrega stanja voda. Forum razumemo kot razpravo, za javno razpravo je bilo na voljo le malo časa, pa še tega bi verjetno ukinili, če se dogodek že ne bi imenoval forum,” so zapisali pri Zvezi društev Moja Mura.

Namen 2. Foruma za Muro je bil dati priložnost komunikaciji med deležniki iz nacionalne, regionalne in lokalne ravni, seznaniti javnost s projekti, sofinanciranimi iz EU, predvsem pa skušati prebuditi duh skupne odgovornosti do trajnostne prihodnosti čezmejne reke Mure. Zato so bili na dogodek z obeh strani reke povabljeni predstavnike najbolj relevantnih sektorjev in njihovih organov v sestavi, javnih zavodov, predstavnike visokega šolstva, lokalnih skupnosti, aktualnih in predvidenih projektov, vodnih uprav iz Hrvaške in Madžarske in vse ostale zainteresirane.

Dogodek je bil organiziran v treh vsebinskih sklopih. K aktivnemu sodelovanju so bili povabljeni vsi udeleženci. Prvi vsebinski sklop je bil organiziran kot nadaljevanje dialoga slovenskega in avstrijskega predsednika komisije z udeleženci o aktualnih temah čezmejnega upravljanja porečja Mure. Predsednika sta predstavila poglavitne dosežke delovanja bilateralne komisije in izpostavila izboljšanje ekološkega stanja Mure, povezovanje EU projektov za okrepitev sodelovanja sektorjev gozdarstva, kmetijstva, ribištva kot pomembnih uporabnikov vodnih virov v čezmejnem porečju. Izpostavila sta pomen krepitve sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami na obeh straneh Mure za odgovorno ravnanje z vodnimi viri.

V diskusiji z udeleženci sta predstavnika Zveze društev moja Mura Samo Tuš in Boris Bezjak izpostavila problematiko odlaganja odpadnega blata na rečnem otoku pri Ceršaku. Izpostavila sta smrad, ki se širi iz nakopičenih odpadkov. Posebej sta opozorila tudi na resno tveganje za vodno okolje Mure na mednarodni ravni, ki nastopa ob vsaki visoki vodi Mure. Dogovorjeno je bilo, da se ta problematika podrobneje obravnava na 30. rednem zasedanju Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, predvidene 22. in 23. novembra 2021.

Drugi vsebinski sklop je bil organiziran kot razprava o aktualnih in predvidenih projektih, financiranih iz EU sredstev in iskanju morebitnih sinergij znanja in sredstev za trajnostni razvoj porečja Mure v prihodnje. Predstavljeni so bili aktualni projekti goMURra, CROSSRISK, Natura Mura, Refocus, SI-MUR-AT in lifeline MDD ter predviden projekt Boat4sturgeon. Projekti ponujajo zavidljivo širino področij dela in znanja, skoncentriranega v delu čezmejnega porečja Mure. Predstavniki projektov so se strinjali, da je za pripravo in izvedbo projektov tudi v nadaljevanju nujno vključevanje deležnikov.

Tretji vsebinski sklop je bil organiziran kot pogovor slovenskega in avstrijskega predsednika komisije o perspektivah Foruma za Muro kot sodobne bilateralne deležniške platforme. Oba predsednika sta pozdravila aktivno udeležbo na letošnjem forumu. Ta ima še posebno vrednost, saj smo ga s ciljem ohranitve odprtega dialoga z deležniki uspeli izvesti kljub oteženim razmeram zaradi pandemije COVID-19. Nadaljnja krepitev čezmejnega dialoga za vsebine, ki so ključne za kakovost življenja ljudi ob Muri je osrednje izhodišče za pripravo in izvedbo tretjega Foruma za Muro naslednje leto, na katerega je navzoče ob zaključku povabil avstrijski predsednik.

Ugotovljeno je bilo, da je Forum za Muro inovativno orodje za čezmejno sodelovanje v procesu vzpostavljanja in delovanja biosfernega rezervata Mura Drava Donava za večjo kakovost življenja ljudi ob mednarodni reki.