Rojko: “Trimesečni rok za odpravo nepravilnosti še ni minil,” KPK: Rok se je iztekel 27. novembra

Komisija za preprečevanje korupcije je v skladu s tretjim odstavkom 29. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) minuli petkov dopoldan poslala obvestilo za javnost, v katerem obvešča javnost o svojih ugotovitvah v zvezi z nezdružljivostjo funkcij poklicnih funkcionarjev poslanca Državnega zbora RS Ferenca Horvátha in župana Občine Gornja Radgona Stanislava Rojka, o čemer smo že poročali. Ferenc Horváth je za naš spletni medij dejal, da dokler v tej zadevi ne bo odločilo sodišče, ne želi odgovarjati na vprašanja, Rojko pa je v izjavi za javnost zapisal, da še ni minil trimesečni rok za odpravo nepravilnosti, kar KPK zavrača.

Komisija je v letošnjem letu začela s postopkom zaradi suma kršitve nezdružljivosti funkcij poslanca Državnega zbora RS Ferenca Horvátha na podlagi prejete prijave, postopek zaradi suma nezdružljivosti funkcij župana Stanislava Rojka pa je uvedla na lastno pobudo. Komisija je v uvedenih postopkih ugotovila, da poklicni župan Stanislav Rojko hkrati opravlja tudi funkcijo zakonitega zastopnika, direktorja gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona d.o.o., poslanec Ferenc Horváth pa ob poslanski opravlja še funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. “V obeh primerih gre za funkciji v osebah javnega oziroma zasebnega prava, ki sta nezdružljivi s funkcijo poklicnega funkcionarja,” so zapisali.

Ferenc Horváth je za naš spletni portal dejal, da dokler sodišče v tej zadevi ne bo odločilo, zadeve ne želi komentirati in še, da je glede nezdružljivosti vse povedal že pred leti. Takrat je skratka dejal, da nezdružljivosti v njegovem primeru ni, zadevo je predal pravnikom, primer je na sodišču. In kaj pravi župan Občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko? “Dopis s strani KPK, ki mi daje trimesečni rok za odpravo po njihovem nepravilnega zaposlitvenega statusa sem dobil 29.09. 2021. Pomeni, da še ni minil trimesečni rok za odpravo nepravilnosti. Tudi zato sem presenečen, da že pred rokom, ki mi je postavljen, s strani KPK javno sporočajo, da nisem upošteval njihovih priporočil,” je bil oster.

“Moja oblika zaposlitve ni 100% na občini, pač pa zgolj 88,5%. Tako sem še vedno zaposlen tudi v podjetju in na občini za to prejemam za tudi sorazmerno nižjo plačo. Za tako obliko zaposlitve od 1.3.2019, ko sem si na tak način uredil zaposlitveni status dobil soglasje s strani Ministrstva za javno upravo in s tem menil, da do konca mandata, ko se bom itak upokojil, lahko na tak način opravljam delo. Moje stališče je, da se me lahko vsaj v 12,5% zaposlitvenega statusa smatra kot nepoklicnega župana, saj v polni meri opravljam vsa dela župana, kljub nižjem formalnem zaposlitvenem statusu in tudi nižji plači. Kpk je v tej točki drugačnega mnenja in me obravnava kot poklicnega funkcionarja popolnim zaposlitvenim statusom. Kot nepoklicni župan namreč smem voditi tudi podjetje. V tem primeru pa sem v podjetju tudi solastnik, zakonodaja RS pa mi daje po mojem mnenju tudi pravico do upravljanja s svojim premoženjem. Naj pripomnim še, da delam v majhnem gozdarskem podjetju, ki z lokalno skupnostjo, ki jo vodim nima nobenih povezav. Podjetje dela na delih pridobivanja lesa v gozdu, na območju več občin v Pomurju. Opravljanje te dejavnosti ne predstavlja nobenega tveganja za javni interes, ne vpliva objektivnost nepristranskost opravljanja moje funkcije kot župana, kot tudi ne ogroža integritete funkcije župana,” je še zapisal Rojko.

KPK navedbe gornjeradgonskega župana Stanislava Rojka, češ, da še ni minil trimesečni rok, ki mu ga je postavila komisija za odpravo nezdružljivosti funkcij, zavrača. KPK pojasnjuje, da je opozorilo o nezdružljivosti funkcij Stanislavu Rojku poslala 20. avgusta 2021, vsebovalo pa je poziv, da funkcionar v roku treh mesecev po prejemu opozorila odpravi nezdružljivost in se odreče opravljanju ene od navedenih funkcij. Ob tem dodaja, da ima potrdilo o vročitvi, ki je bila izvedena 27. avgusta, rok za odpravo nezdružljivosti funkcij se je tako iztekel 27. novembra 2021.

KPK dodaja, da 27. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti zastopanja, upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah. “Navedena prepoved je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom, kar pomeni, da tudi KPK poklicnemu funkcionarju ne more izdati dovoljenja za zastopanje določenega subjekta ali za članstvo v organu upravljanja ali nadzora tega subjekta. Župana Gornje Radgone tudi ne moremo obravnavati kot nepoklicnega župana, kot navaja sam, saj zakon o lokalni samoupravi določa, da županu, ki funkcijo opravlja nepoklicno, pripada plačilo največ v višini 50 odstotkov plače,” še pravijo na KPK.