Pripravili so strokovno srečanje ob 20. obletnici programa Otroci za varnost v prometu v Pomurju

NIJZ OE Murska Sobota, skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami in ustanovami, so s strokovnim srečanjem obeležili 20. obletnico izvajanja programa Otroci za varnost v prometu v Pomurju. Udeležba na srečanju je bila izjemna, saj so bili zraven: predstavniki zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanov, policije, NIJZ, nevladnih organizacij ter gostje iz Hrvaške in Madžarske.

Dogodek je potekal v dveh delih, kjer je prvi bil namenjen predvsem predstavitvi programa “Otroci za varnost v prometu v Pomurju” ter vpogledu v 20 let izvajanja programa v Pomurski regiji. Ob tej pomembni obletnici so podelili zahvale pomembnim posameznikom in ustanovam, ki so svoje delo povezali s programom in so ključnega pomena za njegov uspeh. Priznanja so dobili tudi vrtci in osnovne šole za izjemno udeležbo v programu. Seveda, kot se za vsak slavnostni dogodek spodobi, tudi ta ni minil brez kulturnega programa. Prekmurska pevka Dorina Gujt je navdušila prisotne udeležence srečanja s svojo uspešnico “Moja Sobota” nato pa so oder zasedli učenci Osnovne šole I Murska Sobota z izvrstnim programom. Ob tem priložnosti je v TC Maximus bila postavljena razstava “20 let programa Otroci za varnost v prometu v Pomurju,” ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali do 20. novembra.

Strokovno srečanje je poudarilo velik pomen kontinuirane preventive na področju rabe alkohola in drugih nezdravih življenjskih navad, ter ponudilo dragocen vpogled in smernice za nadaljnje izboljšave programa. Le skupaj lahko soustvarjamo varnejšo prihodnost za otroke in ostale udeležence v prometu. Drugi del srečanja je bil strokovno obarvan. Maja Roškar, doktorica psiholoških znanosti iz NIJZ deluje predvsem na področju raziskovanja in javnozdravstvenih vidikov preprečevanja tveganega in škodljivega pitja alkohola. V svojem predavanju z naslovom “Alkohol – kaj deluje in kaj ne” je osvetlila področje preventive pitja alkohola in ustreznosti pristopov za naslavljanje tega področja.

Po besedah dr. Maje Roškar: “Slovenija sodi med države sveta, kjer je poraba alkohola visoka. V raziskavi CINDI – Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2020 smo ugotovili, da večina prebivalcev Slovenije (79 %; 81 % v Pomurski zdravstveni regiji) pije alkohol, približno polovica (55 %; 60 % v Pomurski zdravstveni regiji) pa jih vsaj enkrat na leto pije tvegano ali škodljivo. Med prebivalci različnih slovenskih regij beležimo razlike v pitju alkohola. Pomurska regija se uvršča med regije z najvišjimi deleži deležih oseb, ki vsaj enkrat na leto alkohol pijejo tvegano ali škodljivo. Pitje alkohola je pogosto tudi med slovenskimi mladostniki.

V raziskavi HBSC – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju iz leta 2022 smo ugotovili, da je o pitju alkohola kadarkoli v življenju (več kot majhno količino ali požirek) poročal približno vsak peti 11-letnik (21 %), med 17-letniki pa večina (84 %). Približno vsak peti 15-letnik (23 %) in skoraj vsak drugi 17-letnik (45 %) pa je bil že vsaj 2-krat opit. Deleži pitja alkohola med mladostniki upadajo, a še vedno velja, da so zaradi razvojnih značilnosti mladostništva, le-ti ranljivejši za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.”

Predavanju je sledila še okrogla miza z naslovom “Krepitev zdravja in zdravih navad v skupnosti,” kjer so sodelovali predstavniki NIJZ, MO Murska Sobota in policije. Poudarek je bil na vlogi skupnosti v smeri krepitve zdravja in zdravih navad iz več različnih vidikov. Vsaka od ustanov je predstavila svojo vlogo v tem procesu. Glede na tematiko srečanja je bil poseben poudarek tudi na bremenu alkohola v Sloveniji in trendih rabe alkohola med mladimi. Vsi sodelujoči so razmišljali v smeri predlogov ukrepanja, ki bi bili realni in uresničljivi. Na okrogli mizi so sprejeli tudi zaključke, kot so: Zdravje ni samo odgovornost zdravstvenega sistema ali posameznika, temveč vseh akterjev v skupnosti. Skupnostni pristop k zdravju pomeni aktivno, povezano in usklajeno vlogo vseh deležnikov in članov skupnosti za višjo kakovost življenja in boljše zdravje vseh pripadnikov in okolja; skupnost skozi mobilizacijo svojih virov krepi zmožnosti za soočanje in obvladovanje svojih specifičnih in konkretnih izzivov. Identifikacija najpomembnejših zdravstvenih izzivov in najbolj primernih ukrepov ter intervencij je skozi aktivno obliko skupnostnega pristopa lažja, hkrati pa so tudi učinki boljši in pozitivni rezultati lažje dosegljivi.

“Zato je potrebno spodbujati sodelovanje vseh članov skupnosti za doseganje sinergijskih učinkov-skupaj smo močnejši. Vsak zase, tudi država brez pomoči posameznikov in nevladnih organizacij, ne uspeva učinkovito odgovoriti na izzive moderne družbe in vsakdanjega življenja. Vsak posameznik bodisi kot aktivni državljan bodisi kot nosilec družbene funkcije lahko po svojih močeh in znanju prispeva k bolj prijetnemu in varnemu življenju v svoji skupnosti. Občina kot nosilka družbenega življenja lokalne skupnosti ima odločilno vlogo v krepitvi zdravja. Občina soustvarja pogoje v katerih se ljudje rodijo, odraščajo, živijo, se izobražujejo, delajo in umirajo. Zato je pomembno, da krepi sodelovanje vseh akterjev skupnosti, krepi aktivno participacijo občanov v odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje ter pri vsaki odločitvi upošteva njen vpliv na okolje in zdravje občanov,” je še bilo moč slišati.