Preverite, kako se je v devetih letih izvajal Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji
Leta 2009 je Državni zbor RS sprejel zakon o razvojni podpori Pomurski regiji s ciljem spodbuditi razvoj podjetništva in zagotoviti hitrejše odpiranje novih delovnih mest v Pomurju. Zakon je nastal predvsem kot odziv na nepravočasno ukrepanje v primeru podjetja Mura in se je začel izvajati s 1. januarjem 2010.
Ukrepi razvojne podpore po Zakonu so bili namenjeni ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju obstoječih, vzpostavljanju razvojne infrastrukture ter odpravljanju posledic gospodarske in finančne krize v Pomurski regiji. Gre za štiri ukrepe: 1. program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2019, 2. spodbude za zaposlovanje, 3. davčna olajšava za investiranje, 4. prednostna obravnava programov in projektov Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja na določenih področjih.
Ključni ukrep razvojne podpore po Zakonu je bila priprava in izvedba Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije 2010-2019, za katerega so se iz proračuna Republike Slovenije namenila dodatna sredstva v višini 33 milijonov eurov za obdobje izvajanja programa. Program je sestavljalo pet instrumentov: I. Spodbujanje investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, II. Spodbujanje razvoja človeških virov, III. Spodbujanje socialnega podjetništva, IV. Promocija regije, da bi privabili domače in tuje investicije in V. Podpora pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Največ sredstev, cca. 27 mio evrov je bilo namenjenih za spodbujanje investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest v okviru prvega Instrumenta. Tako je v okviru več kot 230 izvedenih projektov začetnih investicij bilo ustvarjenih čez 900 delovnih mest.
Drugi ukrep so predstavljale spodbude za zaposlovanje, tj. povračilo prispevkov delodajalcem in davčne olajšave za zaposlovanje. V obdobju od 2010-2018 je do povračila prispevkov bilo upravičenih 284 delodajalcev, ki so skupaj zaposlili 1.252 brezposelnih oseb. Davčno olajšavo za zaposlovanje je v obdobju od 2010-2017 uveljavljalo skupaj 297 davčnih zavezancev za Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) za zaposlitev prikrajšanih delavcev v skupni višini 5,1 mio evrov. Zavezanci, ki so uveljavljali davčno olajšavo za zaposlovanje so, zaradi koriščenja navedene olajšave, skupaj izkazali za 988 tisoč evrov nižjo davčno obveznost v tem obdobju. V letu 2018 je davčno olajšavo za zaposlovanje uveljavljalo 53 davčnih zavezancev v skupni višini 164 tisoč evrov.
Tretji ukrep zakona so bile davčne olajšave za investiranje, ki ga je v obdobju od 2010-2017 uveljavljalo skupaj 2.065 davčnih zavezancev za DDPO in DohDej v skupni višini 72 mio evrov. Zavezanci, ki so uveljavljali davčno olajšavo za investiranje so, zaradi uveljavitve navedene olajšave, skupaj izkazali za 14,1 mio evrov nižjo davčno obveznost v tem obdobju. V letu 2018 je davčno olajšavo za investiranje uveljavljalo 277 davčnih zavezancev v skupni višini 1.315.600 EUR.
V okviru četrtega ukrepa je bil v letu 2015 vzpostavljen Medpodjetniški izobraževalni center Pomurje (MIC Pomurje) na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota (SPTŠ), podprti so bili tudi trije Razvojni centri slovenskega gospodarstva: RC za nove materiale, pogone in tehnologije; RC za modularne in adaptivne signalno procesne oddajniške sisteme in RC za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov, ki so skupaj prejeli 21 mio evrov sredstev. Posebna pozornost je bila posvečena tudi vlaganjem v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko predelovalne industrije in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, kjer je bilo v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 vlagateljem iz Pomurske regije v obdobju od 1.1.2007 do 13.12.2015 skupaj izplačanih 172 mio evrov, v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, pa je bilo do 31.12.2018 izvedenih skupaj 48 javnih razpisov v skupni vrednosti 361 mio EUR. V okviru vlaganja v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo je bil izveden največji infrastrukturni projekt v Pomurski regiji, tj. projekt vodooskrbe Pomurja, razdeljen na tri sisteme (A, B in C), ki se je zaključil konec leta 2015. Skupna vrednost projekta je znašala 129 mio evrov, od tega predstavlja delež sredstev EU v višini 91 mio evrov.
Obdobje izvajanje Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019 je potekalo od 2010 do 2019 in se je s 31.12.2019 zaključilo. Gospodarski rezultati v Pomurski regiji so se v zadnjih letih izboljšali. Stopnja registrirane brezposelnosti je precej nižja od kritične meje 17 %. Podatki o bruto domačem proizvodu kažejo, da se BDP na prebivalca v regiji povečuje. Spodbudnejše rezultate gre v večji meri pripisati učinkom Zakona.
O izvajanju Zakona so pripravljena letna poročila, ki vsebujejo podrobnejše podatke o vseh izvedenih ukrepih Zakona in njihovih učinkih. Doslej pripravljena poročila so zbrana in javno dostopna. Po podatkih AJPES je bilo od 1. 1. 2010 do 31.12.2019 ustanovljenih 514 d.o.o. in 2 d.n.o., skupaj 516 gospodarskih družb, ki še danes poslujejo.
Po zaključku obdobja izvajanja zakona, bo Pomurska regija obravnavana v skladu s sistemskim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot vse druge razvojne regije. V primeru še nadaljnje visoke stopnje brezposelnosti v tej regiji bo Vlada RS na podlagi meril iz Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike pripravila nov program razvojnih spodbud za to območje. Trenutno ne kaže, da bi bilo to potrebno, niti v Pomurski razvojni regiji, niti kje drugje v Sloveniji.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo pripravilo štiriletni program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, kamor sodi tudi večji del občin iz Pomurske regije. Program bo zajel obdobje 2020 do 2023 in bo časovno usklajen z obdobjem proračunskega načrtovanja.
