Pomurje in Podravje: Pozeba odnesla 80 odstotkov jablan

Pozeba, ki je minuli teden prizadela večji del Slovenije, je največ škode povzročila v Pomurju in Podravju. Največjo škodo so utrpele jablane, pa tudi koruza. Zavarovalnice: “Tam kjer je bil sneg bo težava, saj zavarovanja proti snegu, ni.”

Kot smo že poročali, je minuli teden tudi naše kraje prizadela letošnja spomladanska pozeba, saj so se temperature spustile tudi do -3 in -4 stopinj Celzija. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je škoda največja v vzhodnem delu države, od Posavja prek Štajerske do Pomurja, v nasadih sadja, predvsem jablan in v vinogradih.

Pozeba odvisna od lokacije

Prizadetost posameznih lokacij je odvisna predvsem od nadmorske višine in lege ter s tem povezanih mikroklimatskih pogojev v kritičnih dneh. Tako so razlike v prizadetosti posameznih posevkov in nasadov na relativno majhnih, zaokroženih območjih, velike. V hladnejših območjih Slovenije (Gorenjska, Koroška, osrednja Slovenija), kjer je vegetacija poznejša, so poškodbe manjše.

Največ škode je nastalo zaradi dejstva, da je vegetacija razmere prehitevala za 14 dni. Je pa toplo aprilsko vreme pospešilo tudi setev in saditev koruze, ki so bile v večini posejane v prvi dekadi aprila, prav tako je bil posajen zgodnji in pozni krompir, v drugi dekadi aprila pa so bile posejane buče in vrtnine v zavarovanih površinah in na prostem. Posevki oljne ogrščice in posevki ječmena pa so bili v fazi latenja in cvetenja, kar tudi predstavlja večjo občutljivost na nizke temperature.

Močno prizadeto sadno drevje in vinska trta

Nizke temperature, ki so se pojavljale v različnih območjih Slovenije od 25. do 28. aprila 2016 so močno prizadele predvsem sadno drevje in vinsko trto, pa tudi poljščine, kot so: krompir, koruza, oljna ogrščica, žita ter vrtnine. Sneg, ki je padel med 27. in 28. aprilom v pretežnem delu Slovenije (snežna odeja do 40 cm), pa je povzročil poškodbe na visokodebelnih sadovnjakih, na intenzivnih sadovnjakih, vinogradih, žitu ter travinju.

Prvi izračun škode bo sicer možno podati v naslednjih tednih, iz prvih podatkov pa je razvidno, da je bilo skupaj prizadetih okrog 17.000 ha površin (upoštevane površine, kjer je stopnja poškodovanosti nad 50 %). Najbolj zaskrbljujoča je škoda v sadovnjakih – po prvih ocenah je močno poškodovanih več kot polovica vseh sadovnjakov, v vinogradništvu pa prve ocene kažejo, da je močno poškodovana tretjina vseh vinogradov.

Škode bi lahko bilo za okrog 20 milijonov evrov.

[pe2-gallery album=”http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/113431614612884969612/albumid/6277953811554093617?alt=rss&hl=en_US&kind=photo” ]