Petišovci: Britanci bi pri nas hidravlično lomili, doma tega ne smejo početi

Britanska družba Ascent Resources želi pridobiti dovoljenje za hidravlično lomljenje na Petišovskem polju, ki je le streljaj oddaljen od Lendave, za to dovoljenje pa se precej borijo in to že dlje časa. Zanimivo je, da je britanska vlada na svojih tleh takšen postopek prepovedala saj je škodljiv za zdravje ljudi in okolje. In še? Odredba britanske vlade je stopila v veljavo takoj.

Britanska vlada je z moratorijem frackinga oz. hidravličnega lomljenja le-tega do nadaljnjega prepovedala. Zanimivo je torej, da na britanskih tleh hidravličnega lomljenja ne bo, prav britanska družba, kar Ascent Resources tudi je, pa bi pri nas, na Petišovskem polju, ki je le streljaj oddaljeno od Lendave uporabilo ta, za večino ljudi sporen postopek za pridobivanje plina. Nova študija, na katero se opira britanska prepoved uporabe tega postopka namreč kaže povezave med pridobivanjem plina s tehnologijo hidravličnega lomljenja in potresi.

Kot je ugotovila britanska Uprava za nafto in plin so od začetka hidravličnega lomljenja na območju od oktobra lani zaznali nadpovprečno veliko potresnih sunkov, ob čemer niso izključili močnih potresov tudi v prihodnje, je včeraj poročala RTV Slovenija. Hidravlično lomljenje oziroma fracking je proces, v katerem mešanico vode, kemikalij in peska vbrizgajo v podzemne plasti kamnin. To povzroči lomljenje teh plasti, kar na površje sprosti zemeljski plin, ujet v kamnini. Spomnimo: Arso je na začetku letošnjega marca odločil, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo okoljevarstveniki, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. “Nedvomno gre za poseg, ki bo spremenil fizično stvarnost okolja, in ne gre samo za podaljšanje obratovanja brez kakršnih koli fizičnih sprememb,” so zapisali. Britanci so se pri tem odločili, da bodo proti državi pripravili kar 50 milijonov evrov težko tožbo.

Britanci še vedno zagovarjajo dejstvo, da dosedanje pridobivanje zemeljskega plina v vrtinah Pg-10 in Pg-11-A s postopkom hidravličnega lomljenja ni vplivalo, ne vpliva in ne bo vplivalo na okolje na kateri koli značilni ravni. Ravno vplivi na okolje pa so tisti, ki po mnenju druge strani, okoljevarstvenikov, niso točno in povsem dorečeni. “Proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprestano poteka že vse od leta 1943. V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin. Vsi postopki, ki se izvajajo v zadnjem času in se bodo še izvajali, so v okviru postopkov, ki se tukaj izvajajo že 70 let. V tem času ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov na okolje,” pa je zapisano na spletni strani Slovenski plin.

In kako bi potekalo hidravlično lomljenje na Petišovskem polju?

 Vrtina Pg-10 se nahaja v bližini dveh vasi, in sicer Petišovcev ter Trimlinov, vrtina Pg-11 pa je blizu vasi Čentiba. Obe vrtini sta sicer že bili hidravlično stimulirani v letih 2011 in 2012 v manjšem obsegu.

Hidravlično lomljenje se bi izvajalo v naslednjih okvirih: 300 do 600 m3 vode v vrtino na fazo lomljenja, tri do pet faz, ter največ 1800 m3 na vrtino v celotnem postopku lomljenja iz javnega vodovodnega omrežja. Za zajem povratne tekočine iz lomljenja, ki se bi po izvedenem lomljenju deloma vrnila na površje, bi bial uporabljena mobilna cisterna.

Voda oziroma vodna tekočina oziroma raztopina, s katero se bi izvedlo hidravlično lomljenje, se bi vbrizgavala na globinah med okrog 2.700 m in 3.500 m. Čas trajanja hidravličnega lomljenja bo potekal od 2 do 5 ur na fazo lomljenja, skupno torej okrog 25ur na vrtino. Voda bi v vrtini bila brizgana pod pritiskom 600-900 barov, majhna količina plina ki se bi ob tem dvigala na površje, bi izgorela na baklji.