V naše uredištvo smo prejeli pismo, naslovljeno županu in koordinatorju EPK

V naše uredništvo smo včerajšnji popoldan s strani občana Bojana Babiča prejeli pismo, ki je pred tednom dni bilo poslano županu Občine Lendava, mag. Antonu Balažku in koordinatorju EPK, Dejanu Süču. Pismo oz. protest, kot ga med drugim imenuje Babič, je spisal “predvsem zaradi ignorantskega odnosa župana do občanov.” Kot ta še navaja, je že lansko leto županu Balažku pisal o neki drugi zadevi, a odgovora do danes še ni prejel.

Vsebino pisma objavljamo v celoti:

“Spoštovani g.župan,

najprej bi vas rad pohvalil za izredni poletni kulturni program. V katalogu, ki smo ga prejeli na dom bo lahko sleherni Lendavčan našel nekaj po lastnem okusu. Upam in želim si, da bi bile prireditve s strani domačinov dobro obiskane, kar bi se za kandidatko za EPK tudi spodobilo. Še enkrat čestitke vsem, ki so ta program sestavili oziroma pri njegovem snovanju sodelovali.

Druga zadeva pa je nekoliko manj prijetna. Ostro protestram proti provokativni postavitvitvi razstave Mátyás Király v predverju Gledališke in koncertne dvorane v Lendavi (in to še na državni praznik). Da je tekst na panojih samo v madžarskem jeziku ni prav nič v duhu dvojezičnosti, predvsem pa je v nasprotju z Zakonom o rabi Slovenskega jezika v RS. Mimogrede, od nekega turista sem slučajno slišal, ko se je spraševal ali je v Sloveniji. Če postavljavec razstave tega ni vedel, kar močno dvomim, bi ga na kršitev morali opozoriti vsaj vi oz. vaši sodelavci. Odgovornosti, da se v Lendavi posluje v skladu s slovensko zakonodajo na vseh področjih se enostavno ne morete izogniti. Ko pa gre za tako kočljivo zadevo, pa še toliko bolj. Provokacijo vidim tudi v sami vsebini razstave. Vsi v Sloveniji vemo, da izvorni, slovenski Kralj Matjaž spi pod Peco, zato je uvažanje Kralja Matjaža iz Madžarske v Slovenijo nesprejemljivo, zlonamerno in žaljivo.

Nič ni narobe, če imajo Madžari svojega Kralja Matjaža, je pa vsaj nekulturno, da se ga preko manjšine uvaža k nam in razlaga, da je pravi Kralj Matjaž njihov Matija Korvin. To je tudi zgodovinsko netočno. Matija Korvin sam sebe nikoli ni imenoval Kralj Matjaž, tako so ga začeli poimenovati šele po njegovi smrti. Vedno se je sam podpisoval v latinščini kot Matijas Korvinus. Če latinski zapis Matijas preberemo v madžarščini dobimo Matijaš, kar je zelo podobno Matjaž, ni pa Matjaž. Takšno “prevajanje” pa je tudi jezikoslovno nedopustno. Prevod Matias iz latinščine je tako lahko samo Matija in ne Matjaž. Še danes ga tako Slovaki pravilno imenujejo Kralj Matija. Korvin niti po videzu niti po značaju in niti po času ne more biti Kralj Matjaž. Kralj Matjaž je bil v tistih časih poznan po vseh slovenskih deželah cesarstva, tudi na Ogrskem. Viri, zgodbe in pripovedke o našem Kralju Matjažu segajo vsaj 700 let pred Korvinom. Če imajo Madžari za Kralja Matjaža Korvina (čeprav je to zgodovinsko in jezikovno sporno) me ne moti dokler je samo tam, na Madžarskem. Ko pa ga “izvažajo” v deželo pravega Kralja Matjaža pa je zgodovinski “konflikt” neizbežen. Na to bi morali snovalci razstave računati, pa očitno niso. Žal.

Kot dolgoletni ljubiteljski raziskovalec slovenske zgodovine nekaj o tem vem, zato preko tega pač nisem mogel. Če bo potrebno bom svoje trditve z veseljem podkrepil z zgodovinskimi viri, ki jih ne primanjkuje.

Zaradi tega nerazumnega in provokativnega dejanja organizatorjev razstave predlagam, da jo zaradi že prej omenjenih razlogov takoj odstranijo, saj predstavlja veliko žalitev za slovenski narod, kulturo in običaje ter se mu za to tudi javno opravičijo.

Od vašega odziva na moj protest bodo odvisni moji bodoči postopki. Protest sem kot vidite poslal samo vam, da mi pozneje ne bi očitali, da vas predhodno nisem opozoril.”

Babič županu pisal že lansko leto a odgovora ni dobil

“Natanko pred enim letom sem pisal na naslov obcina@lendava.si v zvezi z zapisom o zgodovini Lendave na občinski spletni strani, pa odgovora do danes še nisem prejel. Zato bom povzel vsebino pisma, na katerega mi niste niti z eno besedo odgovorili. V takratnem dopisu sem zapisal, da je tekst o zgodovini Lendave zelo skromen, da je v njem kar nekaj zgodovinskih netočnost, polresnic, neresnic in zavajanja. Slovensko mesto Lendava kot kandidatka za EPK si zasluži bolj celovito, poglobljeno, predvsem pa nepristransko zgodovinsko predstavitev v kontekstu Slovensko-Panonske zgodovine, seveda delno tudi madžarske (a le v prej omenjenem kontekstu). Predlagal sem, da spletno zgodovino Lendave dopolnijo in popravijo, saj iz nje vsi “prepisujejo” (na gradu, v sinagogi, GKD …) in tako se polresnice, neresnice in zavajanja kar naprej prenašajo. Da bi Evropejci (če bomo postali prestolnica kulture) dojeli in razumeli slovensko-panonsko zgodovino, kamor Lendava nedvoumno tudi spada, je v njenem opisu potrebno zajeti še marsikaj (to bo lahko izziv za zgodovinarja Dejana Süča, koordinatorja za EPK):

– predrimsko zgodovino Panonije-Slovenske Panonije,
– Noriško kraljestvo 2.st. pred Kristusom
– Panonijo v času rimske okupacije
– tri slovensko-rimske vojne (prva vojna med leti 32-12 pred Kristusom, kjer je šlo za padec ravninske,stepske ali slovenske Panonije. V drugi vojni, leta 12 pred Kristusom je šlo za padec gorske Slovenije in v tretji vojni med letoma 6-9 po Kristusu je šlo za dokončno podjarmljenje Slovenije) po virih ruskega zgodovinarja, Jurij Venelina v knjigi Starodavni in današnji Slovenci – 19.st.)
– Panonijo po razpadu Rimskega cesarstva 5.st.
– Karantanijo, prvo slovensko državo v pravem pomenu 6 st.
– Panonijo v času Samovega kraljestva 7.st.
– Panonijo v 9.st. s kneževino Pribina in Koclja,
– staroslovenski cerveni jezik, ki je postal (sicer za kratki čas) četrti liturgijsk jezik
– vdor Madžarov v Panonijo v 9. oz. 10. st.
– zlato bulo Ogrskega kralja Andreja II. iz leta 1222
– pomen in sestava večnacionalne skupnosti Ogrske, v kateri so bili Madžari samo eni od,
– srednjeveško Spodnjo Panonijo-Kraljestvo Slovenjeh v sklopu Štefanove krone 14/16 st. Po viru Antona Vramca v Kroniki iz leta 1578
– obdobje celjskih knezov v Ogrski 14.st., politični umor zadnjega Celjana Ulrika II. s strani Madžarov v Beligradu 1456 leta (brata Ladislav in Matija Korvin-Hunyadi zaradi strahu pred Celjanom kot morebitnim resnim pretendentom za Ogrski prestol),
– slovensko plemiško družino Banič iz Lendave (madžarsko Bánffy) 12-
– Barbaro Celjsko 15.st. kot Ogrsko in Češko kraljico ter cesarico Svetega rimskega cesarstva
– Kultsárjeve knjige iz leta 1573/74, prve knjige v madžaršini tiskane na ozemlju takratnega slovenskega ozemlja oz. Kraljestva Slovenjeh v Ogrski
– pojasniti ime Slovenija kot Reti, Sloveni (ne Slovani, ki so nastali šele v 19.st.), Szlovenorszag, Tothorszag, Slovenska Okroglina, Vendi, Slovenska Krajina, Sclavoniae, Sclavinia, Sclavonia ( napačno prevedena v Slavonijo), Windischland, Slowenien,
ali kakor koli so nas že tujci imenovali v tistih časih
– sistematična madžarizacija v Ogrskih deželah med 19. in 20.st.
– pojasniti Trianon (tudi Prekmurci nismo z njim zadovoljni, saj smo izgubili Porabje)
– Madžarska okupacijo Prekmurja v 2.sv. in njene posledice za slovenski živelj
– dodelitev posebnih pravic madžarski manjšini ( institucije, radio, TV, časopis, poslanca v DZ, dvojezično šolstvo ipd)
– gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Lendave
– in na koncu Lendava danes….

Zgodovina je pač takšna kakršna je bila in se je ne more in ne sme potvarjati, spreminjati, prikrivati ali celo olepševati. Verjamem, da bi nekateri želeli vse slabo izbrisati, vse dobro pa poudarjati a polovične zgodovine ni. Je celotna ali pa je ni. Samo za resnico mi gre, zgodovinsko resnico in nič drugega. To je moj predlog in prispevek k zgodovinski resnici Panonije in Lendave. Sigurno bo potrebno še kaj dodati ali dopolniti, to prepuščam g. Süču, zgodovinarju, ki te stvari sigurno bolje pozna kot jaz.”