Sveže

Narodnostna poslanca podala protiustaven predlog glede izdaje osebnih dokumentov in bila, pričakovano, zavrnjena

Manjšinska poslanca, Ferenc Horváth in Felice Žiža sta na Državni zbor naslovila pisno poslansko vprašanje glede izdaje dvojezičnih dokumentov. Slednja sta namreč zapisala, ali ima Ministrstvo za notranje zadeve namen spremeniti ali dopolniti določbo 7. člena Zakona o osebni izkaznici na način, da bi pripadnikom italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti s stalnim ali začasnim prebivališčem izven narodnostno mešanega območja lahko bili izdani dvojezični osebni dokumenti.




Manjšinska poslanca, Ferenc Horváth in Felice Žiža sta na Državni zbor naslovila pisno poslansko vprašanje glede izdaje dvojezičnih dokumentov, predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič pa je njuno vprašanje na njuno željo posredovala ministru za notranje zadeve, Boštjanu Poklukarju.

“Ustava Republike Slovenije v četrtem odstavku 64. člena določa, da zakon ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer živita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresničevanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij.

Glede ne navedeno naju zanima ali ima Ministrstvo za notranje zadeve upoštevajoč četrti odstavek 64. člena Ustave namen spremeniti oziroma dopolniti določbo 7. člena Zakona o osebni izkaznici na način, da bo pripadnikom italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti (v kolikor bi posameznik to želel) lahko izdana dvojezična osebna izkaznica tudi v primeru, ko ti prijavijo stalno ali začasno prebivališče izven območja, določenega z zakonom, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost (izven narodnostno mešanega območja)?,” sta zapisala.

Minister odgovoril: “Glede na navedeno, vašega predloga žal ne moremo upoštevati, saj bi bil poseg v Zakon o osebni izkaznici v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.”

Minister Boštjan Poklukar je omenjenima odgovoril, da bi bil takšen poseg v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. “Pojasnjujem, da se je na predlog Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, Ministrstvo za notranje zadeve že opredelilo v dopisu št. 2120 58/2020/6 z dne 5. 1. 2021. Ustreznost predloga smo v Ministrstvu za notranje zadeve predhodno preučili tudi z vidika Ustave Republike Slovenije in splošne zakonodaje, ki ureja uporabo dvojezičnosti ter za mnenje zaprosili Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Ministrstvo za javno upravo ter Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti.”

Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo je v svojem mnenju št. 212-4/2020/2 z dne 14.12.2020, zavzela stališče, da sta madžarski oziroma italijanski jezik v Republiki Sloveniji poleg slovenskega jezika lahko uradna jezika le na območjih občin, v katerih živita madžarska oziroma italijanska narodna skupnost, kot izhaja iz 11. člena Ustave Republike Slovenije. Iz te ustavne določbe izhaja vsa zakonska ureditev glede uporabe uradnih jezikov, tudi ureditev 7. člena veljavnega ZOIzk-1. Uradni jezik je tako določen po teritorialnem in ne personalnem načelu. Ureditev, po kateri bi se dvojezične osebne izkaznice izdajale tudi zunaj območij občin, kjer narodni skupnosti živita, vendar še vedno v okviru teh občin, bi pomenila, da se zunaj teh območij kot uradna jezika uporabljata tudi jezika narodnih skupnosti, zato bi bila neskladna z vidika 11. člena Ustave Republike Slovenije, saj bi ne glede na to, da gre le za območje cele občine in ne cele države, pomenila širitev navedene ustavne določbe. 

Enako je tudi Ministrstvo za javno upravo v svojem mnenju št. 021-401/2020-2 z dne 17.12.2020 navedlo, da je do predloga zadržano iz vidika odstopanja od uveljavljenih ustavno in zakonsko začrtanih meja rabe italijanskega in madžarskega jezika. V skladu z Ustavo Republike Slovenije sta italijanski in madžarski jezik uradna jezika v Republiki Sloveniji na območjih občin, kjer narodni skupnosti živita (območja so določena s statuti občin). Dvojezičnost se tako že po Ustavi omeji na območje občin, ne na občine v celoti, če pripadniki narodne skupnosti ne živijo na celotnem območju. Glede na navedeno zakonska pravila, ki izvršujejo ustavno določbo na različnih (u)pravnih področjih, dvojezičnega območja ne morejo razširjati. Takšno ravnanje bi bilo prepoznano kot neustavno. Posledično ni pravno dopustno razširjati pravno varovanih upravičenj, ki so v neposredni zvezi z dvojezičnim območjem oziroma uradno raba italijanskega in madžarskega jezika. Niti pripadniki večinskega slovenskega naroda na dvojezičnem območju ne morejo izbirati eno ali dvojezične osebne izkaznice, ampak morajo sprejeti dejstvo, da prebivajo na dvojezičnem območju, ki se odraža v izdaji dvojezičnih osebnih izkaznic. Zato ne vidijo prepričljivega razloga, da bi se možnost izbiranja omogočala osebam, ki prebivajo izven določenega območja, saj bi se lahko postavilo vprašanje, zakaj se možnost izbire omejuje z (relativno ozkimi) občinskimi mejami.

Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti v svojem mnenju št. 02001-1/2020-UN/3 z dne 22.12.2020, prav tako izpostavlja, da Ustava Republike Slovenije v 11. členu določa, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Iz te določbe izhaja, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina. Dvoje uradnih jezikov, to je slovenščine in italijanščine ali slovenščine in madžarščine, se uporablja torej omejeno, samo na določenem narodnostno mešanem območju, to je na območju, kjer zgodovinsko (avtohtono) živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Poudarjajo, da model glede dvojezičnosti zadeva vse prebivalce narodnostno mešanega območja in ne samo pripadnike narodnih skupnosti, zato morajo tudi pripadniki večinskega prebivalstva upoštevati posebnosti, ki izhajajo iz zagotovljene dvojezičnosti in so dolžni imeti dvojezične dokumente.