Nam grozi pozeba? Temperature bi lahko v prihodnjih dneh povzročale težave
V teh dneh so temperature kot nalašč za preživljanje popoldnevov v naravi. Jutranje temperature niso nizke, gibajo se okrog sedmih stopinj Celzija, med nedeljo in torkom pa bo večji del Slovenije dosegle nizke temperature, posledično pa obstaja velika nevarnost pozebe. Zaradi vse toplejših zimskih obdobij razvoj rastlin prehiteva in so zato bolj občutljive za nizke temperature.
Današnje jutro smo izmerili 7 stopinj Celzija, čez dan pa nas bodo sončni žarki božali pri osemnajstih stopinjah Celzija. Sobotno jutro bo temperaturno enako petku, čez dan pa bomo izmerili še kakšno stopinjo ali dve več. Sonce čez dan tako z žarki ne bo skoparilo, današnji in jutrišnji dan pa bosta kot nalašč za preživljanje časa na prostem, vreme pa bo primerno tudi za organizacijo kakšnega piknika.
A če bosta današnji in jutrišnji dan vse prej kot aprilska, pa bo že v nedeljo povsem drugače, še slabše pa bo v ponedeljek in torek. Nedeljska jutranja temperatura se bo ustalila pri ničli, čez dan pa jih bomo izmerili le sedem. Od sobote se bo preko Rusije hitro spustil hladnejši zrak, ki bi v ponedeljek in torek lahko povzročal preglavice in skrbi predvsem sadjarjem.
Ponedeljkovo in torkovo jutro nam bo postreglo s slano. Temperatura se bo spustila pod ledišče, izmerili bomo -2 stopinji Celzija. Čez dan jih bo v ponedeljek 6, v torek pa 10. Meteorologi sicer napovedujejo, da lahko v mesecu aprilu v povprečju pričakujemo 2 prodora hladnega polarnega zraka, v maju pa enega. V drugi polovici prihodnjega tedna bo postopno spet topleje.
Vinogradniki: Teoretično lahko vse temperature pod -1 stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in – 1,5 stopinjah Celzija pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju. Poškodovanost je v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur.
Sadjarji: Na občutljivost brstov na nizke temperature v času od začetka brstenja naprej zelo vpliva oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja. Uravnotežena prehrana, zdravo listje, primerna vlažnost, zračnost in živost tal jeseni pripomorejo k višji koncentraciji hranil v brstih in s tem večjo odpornost na pozebo naslednjo pomlad.
