Na Razkrižju nič bolje: Meja seka dvorišča, hiše, …

Odličitev arbitrov v Haagu se je dotaknila tudi Pomurja. Če smo v lendavski občini prejeli zaselek Mirišče, pa je nekoliko drugače, skorajda obupno, v Razkrižju. Tam je 10 hiš, kar je 35 prebivalcev, pristalo na hrvaškem. “Upali smo, zdaj je upanje povoženo,” pravijo.

Vlada bo namenila posebno skrb implementaciji arbitražne razsodbe, zlasti pa prebivalstvu v obmejnem pasu, ki jih razsodba neposredno zadeva, je že večkrat, pa tudi na včerajšnjem sestanku na Vladi zatrdil premier Miro Cerar. V Pomurju je sodba arbitražnega sodišča največ preglavic, obupa in tudi solz povzročila v Razkrižju. Tam so prebivalci, kot pravijo, vse do razglasitve arbitražnega sodišča imeli vsaj upanje, po minulem četrtku pa nimajo niti tega več.

Na Razkrižju je bila med Slovenijo in Hrvaško določena po katastru, kar pomeni, da se marsikatera težava tam ni rešila, temveč zgolj poslabšala. Meja, tokrat uradna, seka hiše, dvorišča, … Nekaj podobnih težav je sicer tudi na Hotizi in v tamkajšnjem zaselku Mirišče, a te še zdaleč niso tako kompleksne kot prav v Razkrižju. Hrvaški kataster tam namreč poteka precej razgibano, ponekod tudi precej nepremišljeno, a takšno je dejstvo.

Razkrižki župan Ivanušič upa, da se bo država potrudila poskrbeti tako za tiste prebivalce, ki se “nikakor ne morejo sprijazniti”, da so na Hrvaškem, in sicer z novimi domovi, kot tudi za tiste, ki hočejo kljub vsemu ostati na Hrvaškem. Takšna naj bi bila, po naših informacijah, ena družina. Ivanušič je sicer dejal, da bo takih, ki se bodo iz svojih domov katere so ustvarjali celo življenje želeli izseliti, najverjetneje zelo malo.

“Predsednik vlade Cerar je bil na današnjem sestanku dokaj odločen, da so v tej zgodbi pomembni ljudje in da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči in s vsemi sredstvi ki jih ima na voljo, da se to omogoči, da na eni strani tisti ljudje, ki se nikakor ne morejo sprijazniti da bi živeli na Hrvaškem, da se jim zagotovi ustrezna zemljišča, pri čemer je Občina tudi pripravljena pomagati. Drugi vidik je pa seveda ta, da se tem ljudem dodelijo vse statusne pravice, da bodo denimo ti ljudje lahko hodili v slovensko šolo, študirali v Sloveniji in obiskovali slovenske zdravnike, ali pa da se bo zdravnik iz Slovenije lahko zapeljal k njim, tudi reševalno vozilo,” je dejal tamkajšnji župan Ivanušič.

Predlogi Ivanušiča so včeraj na vladi bili, da naj tem ljudem država zagotovi zemljišča, jim zgradi hiše, priskoči na pomoč, ali kakor koli drugače izplača odškodnine. “V teh dneh sem vendarle dobil občutek, že od prvega obiska na vladi, da je vzpostavljena nekakšna povezava med občinami, ljudmi, upravno enoto in preko te, tudi do države. Torej, da imamo te kanale. V Razkrižju bo sedaj vsako sredo prisotna načelnica ljutomerske upravne enote, ki bo hodila do teh ljudi in se seznanjala s vsakim primerom posamično.”

Vsi omenjeni prebivalci imajo sicer dostope do svojih domov urejene iz slovenske strani. 

Gre za ljudi, ki so razporejeni posamično v pasu desetih kilometrov, ker so bili v različnih sporih do leta 1955 katastrsko razmejeni pod Hrvaško, je dejal Ivanušič in spomnil, da sta leta 1945 Razkrižje in Štrigova najprej postala slovenska, potem leta 1946 hrvaška, po silnih protestih tukajšnjih ljudi pa je Razkrižje spet postalo slovensko leta 1947, vendar ta razmejitev ni bila mišljena kot državna, ampak kot takrat nepomembna republiška meja.

“Politika je tukaj mešetarila z ljudmi, kajti nihče se ni zavzel, da bi se to mejno vprašanje rešilo, kot je treba,” je dejal Ivanušič, ki edino rešitev, ki ostane, vidi v pogovarjanju in dogovoru s hrvaško stranjo.