Moravske Toplice: Dve leti zapora bo odslužila z družbeno koristnim delom

Za milejšo sankcijo je računovodkinja priznala poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja; Veterinarski inženiring v Moravskih Toplicah je oškodovala za najmanj 159.000 evrov, kar z obrestmi znaša veliko več.

Pritožbeni senat Višjega sodišča v Mariboru, v sestavi višjih sodnikov, Barbare Debevec kot predsednica ter mag. Aleksandra Karakaša in Melite Puhr kot članov, je zavrnil pritožbo murskosoboške odvetnica Andreje Tratnjek, ki se je pritožila v imenu svoje varovanke, 61 – letne Cvetke Ulen iz Murske Sobota. Višji sodniki so v celoti pritrdili sodbi prvostopenjskega sodišča, ter pritožbo zagovornice obdolžene Cvetke Ulen, Andreje Tratnjek, na seji dne 11.1.2022, zavrnili kot neutemeljen. Ob tem so obdolženki naložili plačilo dodatne sodne takse v znesku 420,00 evrov. Sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti Natalija Goldinskij Husar je namreč sredi oktobra lani, po priznanju očitanega kaznivega dejanja poneverbe izrekla kazen dve leti zapora, ki jo bo izvršila z delom v splošno korist v trajanju 1.440 ur, ki jih mora obsojenka opraviti v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe. Ob tem je sodišče oškodovano družbo Veterinarski inženiring Nabergoj d.o.o. Moravske Toplice z njenim premoženjskopravnim zahtevkom v celoti napotilo na pravdo. Obdolženko je sodišče oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka ter potrebnih izdatkov obdolženke in nagrade ter stroškov njene zagovornice po uradni dolžnosti, medtem ko ji je naložilo v plačilo sodno takso v znesku 250,00 evrov, katero sme obdolženka plačati v šestih enakih zaporednih mesečnih obrokih. Obdolženki je naložilo tudi plačilo stroškov pooblaščenca oškodovane družbe, odvetnika Jožeta Šafariča …

Na takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, se je pritožila zagovornica obdolženke s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženki izreče milejšo oziroma nižjo kazen, ki se izvrši z delom v splošno korist. Višji sodniki so ocenili, da pritožba ni utemeljena, čeprav je pritožnica navedla olajševalne okoliščine (nekaznovanost, priznanje krivde, odplačevanje dolga …). “Tem okoliščinam zagovornica pripisuje preveliko težo, saj jih je sodišče prve stopnje v razmerju do obteževalnih okoliščin pravilno ovrednotilo, na tej podlagi pa izreklo primerno in pravično kazensko sankcijo. Enako velja tudi za pavšalno zatrjevano skrb za nepokretna starša, ki tudi sicer ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, ni takšna okoliščina, ki bi utemeljevala izrek še nižje zaporne kazni, ki bi se izvršila z delom v splošno korist. V obravnavanem primeru ni mogoče prezreti teže kaznivega dejanja, ki se odraža v veliki premoženjski škodi in protipravno pridobljeni premoženjski koristi, ki si jo je z zlorabo zaupanja obdolženka pridobila z večletnim delovanjem v okviru opravljanja svojega dela. Če k temu dodamo še, da je bila obdolženki izrečena zaporna kazen na spodnji predvideni meji iz posebnega minimuma, določenega v četrtem odstavku 209. člena KZ-i, in da ji je izrečena zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist, pa odmera kazni sploh ni pretirana, saj se bo kazen zapora izvršila z odvzemom prostosti le, kolikor bo kršila obveznosti iz dela v splošno korist. Zato je izrečeni kazni potrebno pritrditi, zagovorničin predlog po spremembi grajane odločbe o kazenski sankciji pa zavrniti,” so pripisali višji sodniki, s čem je sodba postala pravnomočna.

Cvetki Ulen, ki je v preteklosti bila računovodkinja v omenjeni veterinarski družbi, je okrožna državna tožilka Manuela Frumen očitala kaznivo dejanje poneverbe, in sicer, da je oškodovala družbo Veterinarski inženiring d.o.o. Moravske Toplice za najmanj 159.077,20 evrov. Dne 11.10.2021 je obtožena Cvetka Ulen na glavni obravnavi krivdo za očitano ji kaznivo dejanje, storjeno v obdobju od 1.11. 2013 do 30.4. 2016 priznala. Tako je sodnica Goldinskij Husarjeva ugotovila, da je obtožena razumela naravo in posledice danega priznanja, da je bilo priznanje dano prostovoljno, da je bilo priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu, zato je bil sprejet sklep, da se priznanje krivde sprejme. Na naroku za izrek kazenske sankcije, katerega je sodišče opravilo v sporazumu s strankami takoj po priznanju krivde, je sodišče zaključilo, da je očitano kaznivo dejanje obtoženki v celoti dokazano, tako v objektivnem, kot v subjektivnem smislu, saj ga je storila z naklepom. Za kaznivo dejanje poneverbe je sicer predpisana kazen od enega do osmih let zapora.

Tožilka je za obtoženo predlagalo izrek zaporne kazni, in sicer dve leti, pri čemer se je strinjalo, da se ta nadomesti z delom v splošno korist. Sodišče je predlogu tožilstva sledilo in je obtoženki izreklo predlagano kazen, saj je ocenilo, da je kaznovalni predlog glede na vse izkazane okoliščine primeren, pri čemer pa je obtoženki, tudi ob njenem soglasju, dovolilo, da se izrečena kazen izvrši na ta način, da bo opravila delo v splošno korist in sicer v obsegu 1.440 ur. Takšen način izvršitve zaporne kazni je sodišče določilo, ker se sme kazen zapora do 2 let, razen če gre za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, izvršiti z delom v splošno korist in da se obseg dela določi tako, da se 1 dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila. Čas prestan v zaporu ali v zdravstvenem zavodu se ne všteva v čas trajanja ukrepa. Pri izbiri sankcije oziroma načina, kako se lahko ta izvrši, je sodišče torej upoštevalo tako okoliščine samega kaznivega dejanja, na eni strani povzročitev visoke premoženjske škode in to z zlorabo zaupanja na delovnem mestu, na drugi strani pa pripravljenost obtoženke, ki je dejanje tudi priznala, da škodo poravna, kar sicer v skladu z možnostmi tudi že dela in dolg postopno odplačuje. Obtoženka tudi še ni bila kaznovana. Četudi v osnovi zaporna kazen, pa je ta še zmeraj določena na spodnji predvideni meji, razen tega pa je obtoženki tudi ne bo treba prestati, če bo sledila navodilom glede alternativnega izvrševanja te kazni. Z izrečeno sankcijo sodišče pričakuje, da bo dosežen njen namen, torej to, da obtoženka v prihodnje ne bi več ponavljala kaznivih dejanj, upoštevati je tudi potrebno, da obtoženka tudi pri novem delodajalcu opravlja delo v računovodstvu, torej je odgovorna za denar, kar je v osnovi s kaznivim dejanjem zlorabila.

Ob tem je sodišče oškodovano družbo Veterinarski inženiring d.o.o. Moravske Toplice, s premoženjskopravnim zahtevkom v celoti napotilo na pravdo. Obtoženka tekom postopka odplačuje nastalo škodo oziroma dolg in je o tem z oškodovano družbo sklenila pisni dogovor, delno pa je bil ta po navedbah strank poravnan tudi v postopku izvršbe, pri čemer s točnim izračunom že poplačanega dela škode sodišče ne razpolaga, zato je utemeljeno, da se oškodovana družba z zahtevkom napoti na pravdo …