Ostalo

V Pomurju že beležimo izrazito sušo

V tednu od 3. do 9. februarja se je nadaljevalo večinoma suho in delno jasno vreme. Na reprezentativnih regijskih postajah je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) sicer zabeležila od 1 do 3 padavinske dni, vendar je bila skupna količina padavin majhna in to tako majhna, da v Pomurju letos prvič beležimo izrazito sušo. Manj padavin kot običajno smo beležili tudi čez celoten januar.




Glede na dolgoletno povprečje je v zadnjem 30-dnevnem obdobju v večjem delu zahodne, osrednje in delu vzhodne Slovenije padlo le od 5 do 10 % padavin, na severovzhodu, jugovzhodu ter delu južne Slovenije pa od 10 do 20 %. Tako v večjem delu Slovenije beležimo suho, ponekod na zahodu pa zelo suho obdobje. V tednu od 3. do 9. februarja se je nadaljevalo večinoma suho in delno jasno vreme, ki je negativno vplivalo na 30-dnevno vodno bilanco. Ta glede na dolgoletno povprečje po vsej Sloveniji odstopa v sušno smer. Skoraj povsod po Sloveniji beležimo izrazito sušne razmere, glede na običajne vrednosti za ta čas v letu pa primanjkuje od 20 do 70 mm vode.

Težave z vodotoki se kažejo tudi pri nas

Vodnatost rek po državi je povečini mala in ustaljena. Nizkovodne razmere beležimo v kraškem porečju Krke, Slovenski Istri, Pomurju ter na posameznih vodotokih na Gorenjskem. V prihodnjih dneh se bo v večjem delu države nadaljeval trend počasnega zmanjševanja vodnatosti rek. Posamezne reke v severni Sloveniji bodo zaradi taljenja snega vodnatost ohranjale.

Letošnji januar med najtoplejšimi

Odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,3 °C, kar uvršča januar 2022 med 15 najtoplejših od leta 1961. V tem obdobju je bil do sedaj najtoplejši januar 2014, z odklonom 4,5 °C, odklon nad 4,0 °C pa sta imela še januarja 2007 in 2018 (4,2 °C oz. 4,1 °C). Najhladnejši je bil v tem obdobju januar 1963, z odklonom –5,8 °C, zelo hladna pa sta bila še januar 1985 (–5,1 °C) in 1964 (–4,7 °C).

Voda v vodonosnikih ni znatneje obnovljena

Gladine podzemne vode so se na večini merilnih mest medznrskih vodonosnikov v preteklem tednu postopoma zniževale, kar velja tudi za vodonosnike Murske regije. Zaradi primanjkljaja padavin in zadrževanja snega v visokogoju se vodonosniki v tem času niso znatneje obnavljali s podzemno vodo. Delež merilnih postaj z ugotovljenimi nizkimi gladinami podzemne vode po državi je znašal okrog dve petini.