KPK ugotovila nasprotje interesov v občinskem svetu Občine Moravske Toplice
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je danes objavila ugotovitve glede ravnanja občinskega svetnika Mestne Občina Ljubljana (MOL) Danila Šarića in občinskega svetnika Občine Moravske Toplice Štefana Kodile, ki sta se z glasovanjem zase znašla v okoliščinah nasprotja interesov in s tem kršila določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Komisija je ugotovila, da je Danilo Šarić na 12. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 25. marca 2025, glasoval za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v Svet javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška, pri čemer je bil med predlaganimi kandidati za člana sveta tudi sam.
V primeru Štefana Kodile pa je ugotovila, da je 4. marca 2025 dvakrat odločal o sebi, in sicer je najprej na 16. seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot član te komisije razpravljal in glasoval o predlogu za imenovanje predstavnikov občine v svet zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice, pri čemer je bil kandidat on sam, nato pa je o istem predlogu glasoval še na 18. seji občinskega sveta.
Z opisanim ravnanji sta se oba občinska svetnika znašla v okoliščinah, ki predstavljajo nasprotje interesov, pri tem pa nista ravnala skladno z določbami ZIntPK. Te uradnim osebam v tovrstnih situacijah nalagajo izločitev iz dela v zadevi ter pisno obveščanje kolektivnega organa. Prav tako bi morala pri obravnavi točke, kjer sta bila sama kandidata, zapustiti prostor, kjer je potekala seja, saj se s tem zmanjša korupcijsko tveganje nedovoljenega vpliva na odločevalce v konkretni zadevi.
Glasovanje zase – tipične okoliščine nasprotja interesov
Glasovanje zase sodi med najbolj tipične okoliščine, ki ustvarijo nasprotje interesov, zato bi uradne osebe, med katere sodijo tudi mestni oziroma občinski svetniki, morale vedeti, da so oziroma da bodo s takšnim ravnanjem vzbudile dvom v objektivnost in nepristranskost postopkov imenovanja, posledično pa demokratičnost delovanja lokalne samouprave.
Prepoznavanje okoliščin nasprotja interesov je izredno pomemben preventivni dejavnik, saj lahko nastanek kršitve negativno vpliva ne le na integriteto in ugled posameznikov, temveč tudi na integriteto celotnega organa (v konkretnem primeru občine), pri katerem ta deluje. Posledično se zmanjša zaupanje v delo in ugled celotnega javnega sektorja, prav tako pa je neustrezno obvladovanje okoliščin nasprotja interesov lahko le korak do korupcije, zato je ustrezno ravnanje uradnih oseb ključno in temeljno pri krepitvi pravne države.
Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnih primerih v celoti, skupaj z izjasnitvama, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK. Ugotovitve so pravnomočne, saj obravnavani osebi zoper njih nista vložili tožbe v upravnem sporu.
