Koline vpisane v register nesnovne kulturne dediščine
Koline so zimska družinska in skupnostna šega, povezana z zakolom prašiča in predelavo mesa v mesne izdelke in jedi. S prepletom delovnih praks, kulinaričnega znanja, šeg in navad so pomemben del prehranske in družbene kulture v Sloveniji.
Prvi zapis besede »kolina« v slovenskem jeziku najdemo v delu Sacrum promptuarium (1691–1707) Janeza Svetokriškega. Od 18. stoletja se uporablja množinska oblika koline, ki jo najdemo tudi v slovensko-latinskem slovarju Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), v katerem sta ob latinskem prevodu porculatio navedeni še obliki klanîe in svinške koline.
V preteklosti so koline odločilno vplivale na prehransko varnost gospodinjstva in preživetje zime. Danes so pomemben izraz lokalne identitete, družinskih in sosedskih vezi ter odnosa do hrane. Zaradi današnjega načina življenja koline pogosteje potekajo v ožjem družinskem krogu ali pa se razvijajo kot osnovna ali dopolnilna dejavnost na kmetijah.
Koline na Slovenskem danes niso več nujen pogoj za preživetje, temveč zavestna praksa, povezana z željo po domači hrani, samooskrbi in ohranjanju družinskih ter sosedskih vezi. Gre za zimski družinski in skupnostni dogodek, ki krepi socialne vezi, občutek pripadnosti in medgeneracijski prenos znanja, izkušenj in vrednot.
Načini zakola, predelave in uživanja mesa se razlikujejo po pokrajinah in odražajo podnebje, naravne danosti, lokalne navade ter kulinarično tradicijo, zato koline predstavljajo pomemben del regionalne identitete in kulturne raznolikosti slovenskega prostora.
Sodobne tehnološke rešitve so spremenile potek kolin, hkrati pa se vse pogosteje širijo iz družinskega okolja v oblike druženj, javnih prireditev in izobraževalnih dejavnosti. Ob tem se razvijajo tudi kmetije, specializirane za rejo, zakol in predelavo mesa v okviru dopolnilnih dejavnosti ali tržno usmerjene proizvodnje, pri čemer ohranjajo tradicionalne postopke ter jih prilagajajo sodobnim higienskim in zakonodajnim standardom.
V preteklosti so bile tesno povezane z zagotavljanjem prehranske varnosti ter so imele pomembno mesto v letnem krogu kmečkega življenja, v današnjem čau pa se zaradi industrijske predelave mesa, sprememb življenjskega sloga in vrednot, strožjih zakonodajnih zahtev in pomanjkanja izvajalcev koline za lastno uporabo pojavljajo vse redkeje ali se vključujejo v predstavitvene oziroma turistične prireditve.
