FOTO: V Murskem Središču so se tudi letos spomnili 28.6.1991, ko so občani ustavili tankovsko kolono proti Lendavi

Tako kot vsako leto, so tudi letos (včeraj) v Murskem Središću obeležili dan, ko se je civilno prebivalstvo zoperstavilo agresorski vojski JLA, to je bilo na današnji dan, leta 1991, in sicer na način, da je z živim zidom preprečilo odhod tankovske kolone proti Lendavi. V programu so se med drugim spomnili tudi braniteljev Hrvaške iz časa tamkajšnje domovinske vojne.

V Murskem Središću je bil včerajšnji petek, 27. junija 2025, slovesno obeležena 34. obletnica zaustavitve tankov JLA. Vence so položili in sveče prižgali člani Združenja prostovoljcev in veteranov domovinske vojne – Odbor Mursko Središće, člani Združenja prostovoljcev in veteranov domovinske vojne, Podružnica Medžimurske županije, člani 7. gardijske brigade „Pume“, člani Združenja HVIDR-a Mursko Središće, župan mesta Mursko Središće Dražen Srpak, predsednik mestnega sveta Mursko Središće Miljenko Cmrečak, župan Občine Lendava Janez Magyar, župan mesta Lenti Lászlo Horvath, namestnik župana Medžimurske županije Mario Medved, general Ivan Pokaz, svetovalec podpredsednika vlade in ministra za hrvaške veterane.

Dogodka so se udeležili tudi: Priča, ki je prispevala k mirni rešitvi, Zvonko Rihtarec, predstavniki Policijske postaje Mursko Središće, mestni svetniki in predstavniki društev z območja mesta.

Slovesnost so s svojimi uniformami polepšali člani ZDVDV Mursko Središće, Rudarski zbor Mursko Središće, Društvo mažoretk Mursko Središće, Društvo žena Mursko Središće in člani Zrinske garde. Po polaganju vencev pri spominski plošči ob zaustavitvi tankov so bili položeni venci in prižgane sveče tudi pri spomeniku hrvaškim braniteljem “Piramida”, junakom iz Murskega Središća, ki so dali svoja življenja za domovino, ter pri doprsnem kipu prvega hrvaškega predsednika dr. Franje Tuđmana.

Dne 28. junija 1991 je skozi Mursko Središće potovala kolona tankov JLA z namenom vstopa na ozemlje sosednje Slovenije. Slovenske sile so s cisterno zaprle most in grozile z ognjem iz protioklepnega orožja. V takem scenariju bi bil center Murskega Središća uničen. Hrvaške sile so imele ukaz, da ne vstopajo v spopad, kar je razumljivo, saj Republika Hrvaška takrat še ni bila mednarodno priznana, in bi vsak napad na regularno vojsko mednarodno priznane SFRJ mednarodna skupnost lahko obravnavala kot teroristično dejanje.

Prebivalci Murskega Središća so se odločili na vsak način preprečiti uničenje svojega kraja in posledično agresije na nekdanjem Mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, in tako so spontano stopili pred tanke in druga oklepna vozila ter preprečili njihov prehod v Slovenijo. V vrtincu vojnih uničenj mest in vasi po sosednji Hrvaški ta dogodek morda ni bil močno izpostavljen, a s časom vse bolj spoznavamo njen pomen.