Izvajanje javne gasilske službe v Pomurju: Vsi cilji so v letu 2022 bili doseženi, a brez težav ni šlo

Gasilske enote na območju Slovenije, kakor tudi na območju Pomurja delujejo v tretjem sistemu podsistema nacionalne varnosti, to je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (VNDN). Spadajo v prostovoljne sile, kjer so najštevilčnejši; v Sloveniji jih je okrog 170.000, okrog 1.000 gasilcev pa je v poklicnih silah. Vsi cilji so v letu 2022 bili doseženi, a brez težav ni šlo.

Prvo prostovoljno gasilsko društvo v Pomurju je bilo ustanovljeno v Ljutomeru leta 1871. Na dan 31.12.2022 je na območju Pomurske regije delovalo 21 gasilskih zvez, 238 prostovoljnih gasilskih društev in 2 poklicni industrijski gasilski enoti. Skupno gre torej za okrog 20.000 gasilcev (od tega je 4.000 operativnih gasilcev), ki razpolagajo s 430 gasilskimi vozili različnih tipov. Visoki gasilski častnik 1.st. Dušan Utroša, gasilski regijski poveljnik Pomurja in član poveljstva GZ Slovenije ocenjuje, da so bili vsi zastavljeni cilji realizirani in posebej izpostavi izobraževanja in usposabljanja. Druge aktivnosti so še tečaji, seminarji, vaje, strokovni posveti, psihološka podpora gasilcem, …

“Intervencijska pripravljenost pomurskih gasilcev je ključna. Intervenirajo pri različnih naravnih in drugih nesrečah tako v regiji kot izven regije, sodelujejo pa tudi s Slovensko vojsko, ki pa mora zato, da lahko pomaga, prejeti zahtevek. V vseh 27 pomurskih občinah so od leta 2009 pa do leta 2022 imeli 11.624 intervencij, na katerih je sodelovalo 70.875 gasilcev,” je uvodoma dejal Utroša in predstavil ključne ugotovitve ankete, ki jo je izpolnilo 20 gasilskih zvez, pod katerimi deluje 232 prostovoljnih gasilskih društev.

“Posebej izpostavljam težave glede zagotavljanja kadra v dopoldanskem času; 65 % prostovoljnih gasilcev ima težave z delodajalci. Kar 70 % udeležencev si želi krajše tečaje, a mora kvaliteta ostati enaka. 30 % gasilskih zvez je mnenja, da ne dobijo dovolj finančnih sredstev za delovanje. Prav tako jih je 50 % mnenja, da nimajo dovolj za investicije. Zaskrbljujoč podatek je, da na 40 % investicij vpliva lokalna politika, kar je nesprejemljivo in dolgoročno nevarno. Prav tako ima lokalna politika vpliv tudi na strokovni razvoj in delovanje gasilskih zvez. Kar 90 % prostovoljnih gasilskih društev je imelo težave zaradi epidemije – upad vseh aktivnosti in pomanjkanje kadra,” obelodani Utroša.

“Pomurska gasilska regija je odlično organizirana”

Glede razvoja pomurskega prostovoljnega gasilstva v bodoče vezano na organiziranost Utroša pove, da ni zagovornik sprememb sistema, ki deluje. Potrebno je spoštovati zakonodajo in nadgraditi obstoječi sistem. “Racionalizacija je osnovni vzrok za združevanje kadrovskih in materialnih resursov. Upamo na vseslovenski protipoplavni center za zaščito in reševanje v Murski Soboti, ki bi bil velika pridobitev in bi pomenil tudi povezovanje vseh enot doma in širše. Potrebno je kupovati opremo, ki jo gasilska društva resnično potrebujejo, znotraj sprejetega plana in v skladu s finančnimi zmožnostmi občine. Potrebno se je primerno organizirati po občinah. Obstoječe operativne resurse bo morebiti zaradi kadra, usposobljenosti in tehnike potrebno združevati v okviru višjih kategoriziranih enot. Izobraževanje in usposabljanje bo potrebno v bodoče prilagoditi posamezniku; teoretične vsebine se lahko izvedejo tudi na daljavo. Pomurska gasilska regija je sicer odlično organizirana, kar dokazuje opravljeno delo oz. intervencije ter v zadnjih letih nabavljena oprema,” je zaključil Dušan Utroša, gasilski regijski poveljnik Pomurja in član poveljstva GZ Slovenije.

Dušan Utroša