Gornja Radgona: So v tamkajšnjem Zdravstvenem domu pred zlomom sistema?
Ne le zaradi stavke zdravnikov, v nekaterih zdravstvenih ustanovah imajo tudi mnoge druge težave, kar je nedvomno odraz splošne nedorečenosti v slovenskem zdravstvu, kjer kljub obljubam mnogi dosedanjih vlad, nihče naredi veliko pri zdravstveni reformi, ki bi zavladala za daljše obdobje. Tako so tudi zdravniki in zobozdravniki Zdravstvenega doma (ZD) Gornja Radgona na svoje paciente, teh je na območju občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici okoli 20.000, ter sploh na slovensko javnost naslovili pismo, s katerim želijo javnost informirati o situaciji, v kateri se nahajajo. Kot poudarjajo, ni vse v plačah in drugih zahtevah sindikata Fides, ki so pripeljali do zdravniške stavke, temveč so v ospredju slaba urejenost in organiziranost zdravstvenega sistema na nivoju države, ter težave s pomanjkanjem zdravnikov.
Prebivalstvo se stara in tudi mlajši ljudje vse več zbolevajo, zdravnikov pa je vedno manj. Za tako majhno ustanovo, kot je ZD Gornja Radgona, je že odsotnost enega zdravnika velik problem, oni pa ravno na področju družinske medicine ter pediatrije imajo posebne težave. Še huje pa bo, saj že marca naj bi dve zdravnici šli na porodniški dopust, ob tem beležijo dolgotrajno bolniško odsotnost, še en zdravnik naj bi zamenjal delovno mesto, kar je ena izmed zdravnic že storila in je šla k sosedom čez mejo… Sedaj vse skupaj nekako “krpajo” z zdravniki iz drugih zavodov, a to ni rešitev. Kot pove direktor ZD Gornja Radgona, Jože Primožič, dr. med., je dejansko težko, a verjame v boljše čase. Kot dodaja, ko imaš zaposlene mlade zdravnice, ne moreš načrtovati kdaj bo katera šla na porodniški dopust. Žal pa ne odhajajo samo mlade zdravnice, temveč je pred dnevi odšel tudi zobozdravnik, prav tako pa mesto penine in sejmov zapuščajo tudi medicinske sestre, ki sodijo mod najboljše v zavodu.
Na vse to in še marsikaj v svojem javnem pismu, ki so ga naslovili na javnost, opozarjajo radgonski zdravniki in zobozdravniki. Sami pravijo, da želijo javnost seznaniti z zaskrbljujočo kadrovsko situacijo, predvsem na področju družinske medicine in pediatrije, ki bo, ne glede na stavko, vplivala na dostop do zdravstvenih storitev v omenjenem zavodu. “Zdravniki družinske medicine v ZD Gornja Radgona niso zadolženi le za delovanje ambulant družinske medicine, temveč skrbijo tudi za delovanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) in nujne medicinske pomoči (NMP). Zavod razpolaga le s tremi specialisti družinske medicine, ki so po zakonu dolžni zagotavljati poleg pokrivanja ambulant še nujno medicinsko pomoč. Od treh sta zgolj dva dolžna zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo. Tretja je mlada mamica, ki ji po zakonu ni treba delati nadur, vendar zaradi solidarnosti do kolegov to vseeno počne v okviru svojih razumljivo omejenih zmožnosti. Na srečo sta v zavodu trenutno še na voljo dve specializantki družinske medicine, kateri sta prevzeli glavnino nadomeščanja v ambulanti zdravnice, ki se je odločila za odhod v tujino (pokriva le ambulanto enkrat tedensko) in zdravnice, ki je na porodniškem dopustu. Specializantki zagotavljata seveda tudi NMP, vendar se bo to kmalu spremenilo, saj morata na kroženje v sklopu specializacije. Nekaj pomoči pride še od treh starejših zdravnikov, ki pa jim po zakonu ni treba več pokrivati NMP in zagotavljati NZV.”
In kot so zapisali, več kot očitno je torej, da takšna kadrovska zasedba, ki bo kmalu okrnjena zaradi odhoda specializantk na kroženje in odpovedi delovnega razmerja mlajšega specialista družinske medicine, tudi brez odpovedi soglasij za nadurno delo, nikakor ne vzdrži bremena, ki ga prinaša neprekinjeno zdravstveno varstvo in zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Ambulante družinske medicine, ki morajo biti po pogodbi z ZZZS dostopne 40 ur na teden in so primarno delovišče omenjenih zdravnikov so tako vedno bolj zgolj črka na papirju. Ne zaradi krivde zdravnikov, umika soglasij za delo preko zakonsko določenih nadur ali zaradi stavke! “Na pediatriji je stanje podobno, saj po upokojitvi pediatrinje ostajata zgolj dve pediatrinji, ki sedaj opravljata delo za tri in se v času respiratornih obolenj izjemno trudita, da v svojem rednem delovnem času obravnavata čim več otrok in s tem razbremenita kolege na družinski medicini, ki opravljajo NZV in NMP na terenu čez teden. Poleg svojih pacientov in nujnih primerov morajo pregledati vmes še bolne otroke, kar pa nedvomno bolje obvlada pediater! Opisana situacija, ki je v zavodu trenutno daleč najbolj pereča na družinski medicini, na videz nekoliko manj na pediatriji, vključuje še pomanjkanje kadrov v stomatologiji, ginekologiji, medicini dela, prometa in športa.”
Zdravniška stavka torej ni kriva za težave, ki se v ZD Gornja Radgona tragično stopnjujejo. Bistvo težav je pomanjkanje zdravniškega kadra, ki se z vsakim odhodom zdravnika, nezadovoljnega z delovnimi razmerami, še poglobi. “Zakaj v zavodu ni kadra in zakaj ta posledično še hitreje odhaja, sta vprašanji, na katera mora odgovoriti vodstvo zavoda, ustanovitelji in končno tudi vlada. Dejstvo je, da se pomanjkanje kadra v civiliziranem svetu ne rešuje z dodatnimi obremenitvami že tako prekomerno obremenjenih delavcev, katerim se potem še javno očita zaslužke iz naslova vsiljenih nadur! Odpovedi delovnega razmerja so skrajna rešitev za sestop iz te nore spirale, ki delavcu onemogoča normalno življenje. Kljub opisanim hudim kadrovskim težavam po najboljših močeh še naprej delujemo v skladu s stroko. Ni pa več dolgo do takrat, ko bo resno okrnjen dostopa do zdravstvenih storitev v zavodu,” poudarjajo radgonski zdravniki in zobozdravniki.
Zato so župane občin ustanoviteljic Urško Mauko Tuš, Romana Leljaka, Andreja Vrzela, in dr. Andreja Steyerja, ter direktorja občinskih uprav občin Gornja Radgona in Apače, Vladimirja Mauka oz. mag. Severin Sobočan že pozvali, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se pogoji dela v ZD Gornja Radgona izboljšajo. “Žal slednji pravijo, da tega ne morejo storiti. Pozivamo jih, da razmislijo še enkrat. Preden bo prepozno.” so še odločno sporočili zdravniki in zobozdravniki ZD Gornja Radgona.
Včeraj so se odzvale tudi Občine
“Občine Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici kot soustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona razumemo problematiko in skrbi zaposlenih zdravnikov glede preobremenjenosti zaradi pomanjkanja zdravnikov. želimo in pričakujemo, da zaradi trenutne situacije pacienti ne bi bistveno občutili posledic pri zagotavljanju zdravstvenih storitev na primarni ravni in da se zagotavljanje nujnih zdravstvenih storitev na območju občin ustanoviteljic ne poslabša.
Več kot očitno je desetletja neustrezna politika na področju medicine na ravni države začela kazati svoje posledice in se zdaj odraža na lokalnem nivoju, na to pa občine nimajo vpliva. Sindikati zdravnikov in drugi že desetletja opozarjajo pristojne v državi glede problematike pomanjkanja zdravnikov, ki je sistemski problem na državni ravni. Občine kot ustanoviteljice oz. soustanoviteljice zdravstvenih zavodov – zdravstvenih domov pri tem nimamo praktično nobenih instrumentov, ki bi na to stanje lahko vplivali ali ga izboljšali.
Občine smo skupni zavod ustanovile, da opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom in mrežo zdravstvene službe na primarni ravni na območju občin. Zavod ima svoje organe: svet zavoda, direktor zavoda in strokovni svet zavoda. Zavod upravlja svet zavoda, direktor pa organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Premoženje zavoda je last ustanoviteljic, z vsem premoženjem pa upravlja zavod. Ustanoviteljice so dolžne zagotavljati zavodu sredstva za njegov razvoj oziroma razširjeno reprodukcijo v okviru sprejete mreže javnega zdravstva v občinah ter finančnih možnosti za te namene.
Občine ustanoviteljice svojo dolžnost izpolnjujemo in zavodu z izvajanjem investicij zagotavljamo prostorske pogoje kot osnovna sredstva za delo – torej v okviru naših pristojnosti in zmožnosti delamo vse v naših močeh, da se pogoji dela v našem skupnem zdravstvenem domu konstantno izboljšujejo. Občine ustanoviteljice torej smo imele in imamo posluh za večje investicije zdravstvenega doma in smo za potrebe zdravstvenega doma nedavno sofinancirale in izvedle sledeče projekte: »Izgradnja centra za krepitev zdravja« – velik prizidek v skladu z željami in potrebami zdravstvenega doma vključno z vso opremo in potrebno infrastrukturo, nabava reševalnega vozila, nabava osebnega vozila za patronažo, nabava ultrazvočnega aparata za dispanzer za žene. Aktualno pa je pred nami večji projekt rekonstrukcije in prizidave zdravstvenega doma za potrebe laboratorija.
Vsekakor pa notranja organizacija zavoda in problematika kadrov ni v domeni županov in občin, ampak v pristojnosti vodstva zavoda.
Pričakujemo, da vodstvo zdravstvenega doma išče rešitve za zagotavljanje potrebnih kadrovskih resursov in skuša z ustrezno organizacijo dela zagotavljati izvajanje storitev zdravstvenega doma v predpisanem obsegu na območju štirih občin soustanoviteljic javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona.
Župani smo že sklicali ponoven skupen sestanek z zaposlenimi zdravstvenega doma kot odziv na pisanje v medijih, da si pojasnimo ponovno okoliščine trenutne situacije. Vsekakor pa smo župani vedno bili in bomo pripravljeni za pogovor in iskanje rešitev za skupno mizo in v okviru naših pristojnosti.”