FOTO: Tradicionalni potop pod led

Ko je nad ledom minus dva, pod ledom pa plus štiri. Potapljači so se predstavili na XXI. božično – novoletnem potopu, tokrat pod ledom, ki se je letos odvil v ribniku v Podgradu.

Podobno kot že 20 minulih let je radgonska GAPORA (GAsilski POtapljači RAdgone), ki šteje okoli 50 potapljačev, tudi ob izteku letošnjega leta, bila zelo dejavna. Zadnjo sredo v letu 2018, na Štefanovo ter praznik samostojnosti in enotnosti, so namreč na v ribniku v Podgradu pripravili tradicionalni, že 21. potop. Tokrat se je sedem potapljačev, v sklop rednega izobraževanja potapljaške enote, podalo pod led, kjer so iskali morebitne utopljence. Pod led so letos šli štirje pari, in sicer: Boris Mauko in Boris Brus, Marko Šajnovič (vodja GAPORA) in Denis Zupančič, David Šebjanič in še enkrat Marko Šajnovič, ter Tomislav Habulin in Gregor Leban, številni drugi člani pa so pomagali “na suhem.” V hladni vodi, ki je tokrat imela med tri in štiri stopinje, kljub dodatni toplotni zaščiti in hladnejšemu vremenu prilagojeni opremi, pogumnim potapljačem najbrž ni bilo prijetno, saj je bilo tudi na prostem, kljub sončnim žarkom, zelo mrzlo, okoli dve stopinji nad lediščem.

Enota za reševanje iz vode in z vode GA-PO-RA, ki že natanko 42 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, in ki je vedno na preži za reševanje, če je to potrebno, torej ni mirovala niti ob letošnjih božično – novoletnih praznikih. Poleg rednega “dežurstva,” bog ne daj če bi se kaj zgodilo, so se namreč pogumni fantje podali pod (4 cm) debel led. Številni obiskovalci in gledalci predstavitve radgonskih potapljačev, med katerimi tudi številni gostje iz drugih delov države, katero je strokovno komentiral starosta med potapljači Brane Klun, so lahko spremljali zanimive in atraktivne potope, s čem so pokazali odlično usposobljenost za reševanje in iskanje utopljencev izpod ledu. Vsi skupaj so bili veseli, da je šlo le za vajo, kot če bi dejansko iskali utopljence. Kot se spodobi pa ne mrzlo vreme in ne mrzla voda nista motila pogumnih fantov, ki so se podali v globine, mraz pa so čutili le med oblačenjem in slačenjem, v vodi pa so uporabljali “suhe” in “mokre” obleke.

V GAPORA imajo več deset članov, samo petnajst izmed njih je operativcev, ki letno morajo posredovati večkrat, najbolj pogosto pa iščejo utopljence, a tudi druge aktivnosti in reševanja jim niso tuja. S svojo tradicionalno “Štefanovo” predstavitvijo pa so vsi skupaj zaključili sezono. In po tistem, kar smo lahko videli, ko so mnogi občudovali pogumno početje mladih fantov, je gotovo, da omenjena športno rekreativna in tudi reševalna dejavnost na tem območju nikoli ne bo zamrla. Med samimi potapljači je bil tudi vodja radgonskih potapljačev Marko Šajnovič, ki je mimogrede tudi načelnik Podvodne reševalne službe Slovenije (PRS). Znano je sicer, da se pogosto dogajajo utopitve, v zimskem času tudi pod ledom, ko predvsem mladi ne upoštevajo navodil, da na vsakem ledu ni dobro drsati, in zato potapljači morajo biti pripravljeni. Vodja radgonskih potapljačev nam je povedal, da je veliko pozornost namenjajo pomlajevanju svojih vrst, ter da imajo potapljači odlično podporo lokalne skupnosti, saj brez tega ne bi šlo ker gre za izjemno drago dejavnost.

Kljub velikemu pogumu vsakega izmed njih pa si nihče ne želi, da bi morali pogosto resno posredovati ter reševati ljudi ali premoženje oz. celo iskati utopljence, kar se je tudi v letih 2015, 2016, 2017 in 2018 zgodilo kar nekajkrat, med drugimi tudi v tujini. Reševanje in iskanje utopljencev je sicer predvsem delo specialne enote PRS, ki skupaj s kolegi iz Murske Sobote skrbijo za področje Pomurja. Poleg omenjene enote je tukaj operativna enota, kjer so vsi drugi člani društva za delo na vodi in pod vodo, vsi skupaj pa, poleg domačih potopov, iskanj utopljencev, reševanja premoženja, sodelujejo tudi pri čiščenju podvodnih terenov, zlasti v reki Muri, a tudi v drugih jezerih, gramoznicah, ribnikih ipd. V GA-PO-RA imajo tudi rekreativce za katere organizirajo posebne rekreativne potope. Sicer pa so se tokratne vaje potopa udeležili tudi člani poveljstva Štaba CZ Gornja Radgona, ki so se skupaj znova lahko prepričali, da so potapljači pripravljeni, vsekakor pa ne oni in ne kdorkoli drugi, si ne želi, da bi jim bilo treba redko, ali celo pogosto posredovati … Letno sicer morajo potapljači iskati povprečno štiri utopljence, največ pa jih je bilo do devet na leto, še večkrat pa izpod gladine vode iščejo materialne dobrine ter tudi odvržene smeti …