Ostalo

Danes je Martinovo, praznik vina in vinarjev

Martinovo je eden največjih slovenskih praznikov in čeprav ni dela prost dan, je pri nas njegovo praznovanje zelo priljubljeno. V Sloveniji in na Hrvaškem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Tudi tokrat ni nič drugače.




Martin se je rodil na današnjem Madžarskem

Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) je dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. Nekako tako bi lahko današnje Martinovo opisali z verskega stališča. Je pa zanimivo, da je godovanje svetega Martina še eden v seriji poganskih praznikov, ki so jih pozneje odeli v krščanska oblačila.

Današnji dan znan bolj kot praznik vina

A prej kot po omenjeni poganski oz. krščanski zadevi, ta dan -predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem praznujemo kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Ob tem dnevu velja rek: Svet’ Martin, nar’di iz mošta vin’

Ob praznovanju značilne pojedine in vino

Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci. Za slovensko Istro je Martinovanje oziroma Martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi so povezane z oljčnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremili mlado vino. Bolj zahtevne jedi v tem času so bile predvsem fuži (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi »žgvacet«, pečen puran, kislo zelje (“kapuz”) in ocvrt kruh z refoškom.

Kaj pravi statistika?

Slovenski vinogradniki so lani obdelovali 14.404 hektarje vinogradov, v katerih je raslo več kot 57 milijonov trsov. Na približno 70 % teh površin so gojili bele sorte grozdja. Kljub obsežnemu delu je bila letina pod povprečjem, saj se je povprečni pridelek obeh sort v primerjavi z zadnjim desetletjem zmanjšal za 15 %.

V tržnem letu 2022/2023 je bilo v Sloveniji pridelanih 572.000 hektolitrov vina, pri čemer bela vina predstavljajo 67 % vse proizvodnje. Kljub manjšemu pridelku se je stopnja samooskrbe povečala na 92 %, količina vina na prebivalca pa je znašala 29 litrov, od tega 20 litrov belega vina.

Vinjeni ne sedajte za volan!

Z namenom zmanjšanja problematike alkohola v cestnem prometu in s tem izboljšanja stanja prometne varnosti na celotnem območju države policisti že izvajajo nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, katerega namen je zmanjšanje deleža povzročiteljev prometnih nesreč, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter zmanjšanje števila prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne snovi.