Danes obeležujemo mednarodni dan žensk
Danes svet že petdesetič obeležuje mednarodni dan žensk. Napadi na pravice žensk in deklic, na katere dodatno negativno vplivajo novi trendi, konflikti in krize, se medtem stopnjujejo in kličejo po okrepljenem odzivu in povečanju prizadevanj za zaščito in opolnomočenje žensk in deklic.
Nastrojenost proti pravicam žensk in deklic se v zadnjih letih globalno še naprej krepi. Po podatkih OZN so v letu 2024 v skoraj četrtini držav po svetu zabeležili napade na pravice žensk. K omejevanju in kršenju njihovih pravic dodatno prispevajo tudi porast oboroženih spopadov in humanitarnih, podnebnih in gospodarskih kriz ter krepitev avtoritarnih teženj.
Stopnja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ostaja zaskrbljujoče visoka. Kar 70 % žensk, ki živijo na območjih konfliktov ali humanitarnih kriz, je žrtev nasilja na podlagi spola. Vsakih deset minut ženska umre zaradi nasilja v družini. Pojav novih tehnologij in porast umetne inteligence prispevata k novim oblikam nasilja na podlagi spola, širjenju spolnih stereotipov in porastu gibanj, ki nasprotujejo človekovim pravicam žensk.
Doslej je ženska zasedla najvišjo politično funkcijo v le 87 državah sveta. OZN v 80 letih njegovega obstoja še ni vodila generalna sekretarka. To je odsev dejstva, da kljub velikemu napredku pri sodelovanju žensk v procesih odločanja, cilj enakosti spolov na področju participacije ostaja nedosežen.
Enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklic predstavljala tradicionalni prednostni področji slovenske zunanje politike. Slovenija si v svojem delovanju v mednarodni skupnosti prizadeva zlasti za sodelovanje žensk v vseh sferah javnega življenja, odpravo diskriminacije žensk in nasilja nad njimi, zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter izobraževanje žensk in deklic.
V Generalni skupščini OZN Slovenija skupaj s Španijo in Mehiko vodi pobudo Rotacija za enakost, s katero stremi k enaki zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v OZN. Kot članica Varnostnega sveta OZN si Slovenija prizadeva za celovito vključevanje vidika spola v delo tega organa, tako prek zavzemanja za celovito, enako, tehtno in varno vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov kot tudi za odzivanje Varnostnega sveta OZN na spolno nasilje, povezano s konflikti, in zagotavljanje odgovornosti zanj.
Slovenija si tudi preko razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči prizadeva ustvarjati pogoje za enakost spolov ter opolnomočenje žensk in deklic v partnerskih državah v razvoju. Enakost spolov kot presečno temo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči vključuje v svoje politike in projekte, ki jih izvaja s partnerji in mednarodnimi organizacijami, vključno z UN Women in UNFPA, ter v okviru iniciativ, kot je Call to Action. Skladno s tem deluje na področju opolnomočenja žensk in deklic, krepitve zmogljivosti, preprečevanja spolnega nasilja in zagotavljanja psihosocialne pomoči v Črni Gori, Srbiji, Libanonu, Afganistanu, Ugandi, Sudanu in Južnem Sudanu. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 vsaj 85 % razvojnih projektov in programov vključevalo aktivnosti za enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklic.
Leto obeleževanja 30. obletnice sprejema Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje – prelomnega dogovora držav članic OZN za doseganje enakosti spolov ter pravic žensk na globalni ravni – naj služi kot priložnost za pospešitev in okrepitev prizadevanj za zaščito pravic žensk in deklic po vsem svetu.
Ženske v Sloveniji danes
Več moških kot žensk
Na začetku lanskega leta je imela Slovenija 2.123.949 prebivalcev; žensk je bilo 49,7 %, moških pa 50,3 %. Predlani so bile v Evropski uniji le še tri države, v katerih je prebivalo več moških kot žensk: Malta, Švedska in Luksemburg. Prvega januarja lani je bilo v Sloveniji 1.055.520 žensk ali 2,5 % več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Število moških je v tem obdobju naraslo za 10,1 %, predvsem zaradi priseljevanja tujcev.
Rojenih več dečkov kot deklic
Med prebivalkami, starimi 15 let ali več, je bilo leta 2021 več kot tri četrtine mater, od tega jih je največ (več kot polovica) rodilo po dva otroka. Leta 2023 je bilo v Sloveniji rojenih najmanj otrok doslej: 16.989. Med vsemi rojenimi je bilo, tako kot vedno, več dečkov (51,1 %) kot deklic (48,9 %). Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ novorojenk pa so starši poimenovali Ema.
Med osnovnošolci in srednješolci več fantov, med vpisanimi v terciarno izobraževanje več deklet
Prvega januarja lani je bilo med prebivalci Slovenije (15+) s statusom aktivnosti učenca ali dijaka 48,6 % deklet. V šolskem letu 2023/24 je bil največji delež deklet vpisanih v srednje splošne programe (gimnazije); med vsemi vpisanimi jih je bilo 61,6 %. Med področji izobraževanja je bilo v lanskem šolskem letu največji delež deklet v izobraževalnih znanosti in izobraževanju učiteljev; med vsemi je bilo namreč 90,8 % dijakinj.
Plačna vrzel med spoloma 5,7-odstotna
Leta 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 % žensk. Njihov delež je bil največji, 97,0-odstoten, v poklicni skupini vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok.
Oktobra 2023 je plačna vrzel med spoloma obsegala 5,7 %, to pomeni, da je bila povprečna mesečna bruto plača žensk za toliko nižja od plače moških. Največja plačna razlika, 18,0 %, je bila v korist moških v poklicni skupini upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci, najmanjša, 4,7 %, pa med uradniki.
Kakšna je tipična prebivalka Slovenije?
Med ženskami v Sloveniji je bilo na začetku lanskega leta največ Marij, 44.645. Povprečna starost prebivalk je v sredini prejšnjega leta znašala 45,7 leta, povprečna višina je bila 165,4 cm, teža pa 68,7 kg (oba podatka sta za leto 2022). V letu 2024 jih je bilo največ poročenih, 41,5 %. Splošno zadovoljstvo z življenjem so lani na lestvici od 0 do 10 v povprečju ocenile s 7,7.
Pomembni mejniki v življenju žensk
Že vrsto let otroci v Sloveniji vstopajo v šolo s 6 leti; to seveda velja za oba spola. Lani so se prebivalke prvič zaposlile v povprečju pri 25,0 letih in se odselile od staršev po podatkih iz leta 2023 povprečno pri starosti 27,8 leta. Ob rojstvu prvega otroka so bile stare 29,7 leta, ob prvi poroki pa 30,9 leta. Tiste, ki so se razvezale, so to storile pri 45,1 leta. Starostno pokojnino so v povprečju začele prejemati pri starosti 61,9 leta, povprečna starost ob smrti pa je znašala 82,6 leta. Deklice, rojene leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele 84,7 leta.
