Ostalo

4. Konference Zdravje v naših rokah se je tokrat odvila v Banuti

Na prekmurski vzorčni kmetiji v Banuti je Televizija Idea, v sklopu projekta “Zdravje v naših rokah,” pripravila četrto konferenco. Namen projekta Zdravje v naših rokah je informirati splošno javnost o prednostih in učinkih Skupne kmetijske politike.




Zbrane sta uvodoma pozdravila Dušan Orban, predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in Lidija Vučko Bukovec, direktorica občinske uprave Občine Lendava. Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vlasta Grašek je predstavila pomen sheme kakovosti kmetijskih pridelkov.

“Zajamčena tradicionalna posebnost je evropska shema kakovosti, s katero se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava,” pove Grašek in doda, da te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike. Proizvodnja pa ni omejena na določeno geografsko območje. Zaščitena je tako Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi, Belokranjska pogača, Slovenska potica, Seneno mleko, Kozje seneno mleko in Ovčje seneno mleko.

Dotaknila se je tudi ekološke predelave, v nadaljevanju pa tudi postopka registracije sheme kakovosti. Miran Torič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota je predstavil vpliv namakalnih sistemov pri zagotavljanju višje kakovosti pridelkov. Cilj namakanja je po njegovih besedah zmanjšati občutljivost kmetijske pridelave na sušo. “Z namakanjem lahko zagotovimo večjo ekonomiko pridelave, boljšo kakovost pridelkov, manjši rizik pridelave in odvisnost kmetije od podnebnih sprememb.”

V nadaljevanju je predstavil, kaj je potrebno vedeti o namakanju. Izpostavil je poznavanje lastnosti tal, potreb posameznih vrtnin, pravilno projektiranje namakalnega sistema, spremljanje vremenskih razmer. “Strošek namakalnega sistema je lahko zelo velik. Zaradi tega se namakalni sistem planira gleda na kulturo, katero bomo namakali. Z nepravilno izbiro termina namakanja lahko naredimo več škode kot koristi, saj voda v velikih količinah lahko škodi.”

Sledilo je predavanje o vplivu namakalnih sistemov na kakovost pridelkov ter o inovativnem testnem škropljenju z dronom. Andrej Paušič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru je predstavil možnosti uporabe dronov v kmetijstvu. Mario Lešnik z Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pa je dejal, da so v zadnjih 20 letih izvedli na desetine raziskovalnih projektov, da bi našli pripravke, ki bi lahko nadomestili uporabo bakrovih pripravkov pri varstvu vinske trte.

V pogovor na prostem je bilo govora o vlogi Skupne kmetijske politike pri podpori mladim kmetom. Dr. Matej Kolenko iz Kmetije Kolenko je del svoje izkušnje o prevzemu kmetije. Dogodek se je zaključil z ogledom prekmurske vzorčne kmetije, ki sodeluje z izobraževalnimi institucijami.

FOTO: Jure Banfi