31. oktober: Dan reformacije

Danes obeležujemo dan reformacije. Vse se je začelo pred 504. leti, ko je leta 1517 nemški duhovnik Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve. In začela se je reformacija. Praznik vsako leto zaznamujemo tudi v Sloveniji.

Luter je zahteval, da naj bo cerkev preprosta, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, prav tako pa ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika.

Papež je Luthru zagrozil, da ga bo izobčil iz cerkve, vendar je ta ostal neomajen in se ni odrekel svojim zahtevam. Luther je zahteval, da je cerkev preprosta in se bogoslužje približa človeku, zaradi česar mora to biti v domačem jeziku. V tistem času je večina ljudi živela na podeželju in je bila nepismena, zato jim je bilo težko prakticirati vero v latinskem jeziku.

Luther se je dotaknil tudi vprašanja prodajanja odpustkov. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, kot tudi, da ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba prevesti v materni jezik in omogočiti ljudem, da jo berejo sami.

Primož Trubar ali slovenski Martin Luther

Kmalu je val reformacije zajel tudi naše kraje. Primož Trubar je okoli leta 1535 prišel za slovenskega pridigarja v cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. V kranjski prestolnici je s številnimi premori delal skoraj pol stoletja. Kmalu je postal najvidnejši borec za novo versko miselnost, saj se je v svojih pridigah in nastopih dotikal tudi vprašanj ženitve duhovnikov in oblik podeljevanja evharistije.

Pod Trubarjevim vplivom se je število novi miselnosti naklonjenih duhovnikov še povečalo. V Ljubljani se je več kot 80 odstotkov prebivalstva pridružilo protestantskem gibanju. Ljubljana pa ni bilo edino mesto, kjer je protestantizem zaživel. Zbirali so se tudi v škofjeloški Kašči, na Blejskem gradu in na mnogih drugih mestih.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko. Trubar je tako napisal prvi dve knjigi v slovenskem jeziku – Abecednik in Katekizem. Knjigi sta bili natisnjeni leta 1550 v nemškem Tübingenu.