Zborovsko petje po novem tudi v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije
Zborovsko petje je po novem vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Gre za eno najbolj razširjenih oblik glasbenega ljubiteljstva pri nas, ki ima na Slovenskem dolgo tradicijo, danes pa v organizirane pevske sestave vključuje več kot 64.000 pevk in pevcev.
Zborovsko petje je tako postalo še eden od elementov slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki so uradno prepoznani in vključeni v državni register. Ta predstavlja zbirko različnih pojavov, znanj, veščin, praks in tradicij, ki so pomemben del kulturne dediščine slovenskega prostora.
Pri zborovskem petju gre za izvajanje vokalne glasbe, pri katerem posamezne glasove glasbenega stavka izvaja več pevcev. Ti so lahko povezani v organizirane pevske zbore s stalno sestavo in daljšimi pripravami na nastope, lahko pa gre tudi za bolj spontane skupine, značilne predvsem za petje ljudskih in ponarodelih pesmi.
Tradicija z dolgo zgodovino
Zborovsko petje sodi med najstarejše izpričane glasbene zvrsti. Dokumentirano je že v antiki, na Slovenskem pa se pojavlja najmanj od visokega srednjega veka in se je nato neprekinjeno razvijalo vse do današnjih dni.
Poseben razmah je doživelo v 19. stoletju, ko se je z razvojem glasbenega ljubiteljstva začelo ustanavljati vse več pevskih društev. Ta so nastajala po različnih delih slovenskega ozemlja in pomembno prispevala k širjenju slovenske pesmi ter oblikovanju slovenske kulturne identitete.
Zborovsko petje je imelo v zadnjih dveh stoletjih tudi izrazito družbeno vlogo. Slovenska pesem je bila pomembno sredstvo povezovanja ljudi, širjenja kulturne zavesti in izražanja pripadnosti slovenskemu prostoru. Hkrati je zborovsko petje ena od oblik, prek katerih umetniška glasba dosega zelo širok krog ljudi – tako med izvajalci kot med poslušalci.
Več kot 64.000 pevk in pevcev
Razširjenost te tradicije potrjuje tudi današnje stanje. V Sloveniji je v organizirane zborovske sestave vključenih več kot 64.000 pevk in pevcev.
Za razvoj in ohranjanje zborovskega petja ima pomembno vlogo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ob njem pa tudi številne območne in regionalne zveze pevskih društev.
Pomemben del zborovske dejavnosti predstavljajo tudi tekmovanja, revije in pevski tabori. Med pomembnejšimi so Naša pesem v Mariboru, Mladinski festival v Celju, Tekmovanje otroških zborov v Zagorju ob Savi in Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus v Mariboru. Po Sloveniji potekajo tudi številne regionalne revije pevskih zborov, medtem ko ima najdaljšo tradicijo Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Del širše slovenske kulturne dediščine
Vpis v register pomeni tudi uradno prepoznavanje pomena zborovskega petja za slovensko kulturno dediščino. Tradicija namreč ni pomembna zgolj zaradi glasbenega ustvarjanja, temveč tudi zaradi povezovanja ljudi, prenosa znanja med generacijami in ohranjanja slovenskega glasbenega izročila.
Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo, predloge za vpise pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne dediščine.
Z novim vpisom je tako med uradno prepoznane elemente slovenske nesnovne kulturne dediščine uvrščena tudi tradicija, ki je že stoletja del slovenskega vsakdana in ki je še danes zelo živa. Več kot 64.000 aktivnih pevk in pevcev je pri tem jasen pokazatelj, da zborovsko petje ni zgolj dediščina preteklosti, temveč tradicija, ki se še vedno ustvarja, razvija in prenaša na nove generacije.
