Vladni predlog novele zakona o rudarstvu nadaljuje pot v Državnem zboru
Državni zbor je v ponedeljek začeto izredno sejo včeraj med drugim nadaljeval s prvo obravnavo predloga novele zakona o rudarstvu, s katero želi vlada med drugim prepovedati obsežno hidravlično lomljenje oz. fracking in na novo opredeliti vlogo Geološkega zavoda Slovenije v postopkih prostorskega načrtovanja. Vladni predlog novele je tako po glasovanju nadaljeval pot v Državnem zboru.
Vladni predlog novele zakona o rudarstvu, ki za zdaj prepoveduje obsežno hidravlično lomljenje, a državni sekretar Blaž Košorok napoveduje dopolnilo, s katerim bi t. i. fracking popolnoma prepovedali, nadaljuje pot v DZ-ju. Po prvi obravnavi ga je podprlo 41 poslancev, 10 jih je bilo proti. Dopolnilo za prepoved hidravličnega lomljenja napoveduje tudi opozicija. Slednja je sicer poskušala s svojimi predlogi to dejavnosti prepovedati že večkrat, vladnemu načrtu pa očitajo, da predvideva le prepoved obsežnega frackinga.
Predlog novele zakona o rudarstvu odpravlja različne pomanjkljivosti, ki jih je vsebovala prvotna različica zakona in niso bile korigirane s predhodnimi novelami, je na seji DZ-ja izpostavil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok. “Značilno za to hidravlično lomljenje je, da se izvajajo peščenjaki, v nasprotju z medijsko odmevnim obsežnim hidravličnim lomljenjem, na primer v ZDA, kjer se izvaja v skrilavcih. Za hidravlično lomljenje v peščenjakih je v naši državi bistveno, da izvaja pri nižjih tlakih z manjšimi količinami iztisnjene količine ter tako na bistveno večjih globinah,” je pojasnil. Kot je slednji še dejal se sicer pripravlja dopolnilo, ki bo novelo zakona spremenil tako, da bo v celoti prepovedal vsakršno hidravlično lomljenje z namenom izvajanja ali izkoriščanja ogljikovodikov.
Glasovanje (Foto: Zaslonska slika 3. programa TV Slovenija)
“Zanimivo je bilo poslušati tole uvodno besedo in obljubo o vložitvi amandmaja o splošni prepovedi frackinga. To bomo vsekakor naredili tudi v opoziciji skupaj s podporo nekaterih strank, ker na žalost vam ne moremo verjeti,” je odgovoril Robert Pavšič (LMŠ). Po njegovih besedah predlog novele prinaša kozmetično rešitev. “Ni mogoče dokazati, da katera koli oblika frackinga ne povzroča potresov, ki pa tudi niso edina nevarna stvar. Če se uporablja kemija, lahko zelo škodljive kemikalije udrejo v podtalnico,” je škodljivosti frackinga strnil Dejan Židan (SD). Nataša Sukič (Levica) je medtem izpostavila, da je sestava tal Petišovskega polja identična tisti v Groningenu na Nizozemskem, kjer se zaradi frackinga tla nenehno tresejo, “tako zelo, da so uničene hiše lokalnega prebivalstva”. Tamkajšnja vlada je, po njenih besedah, več kot dvestotim podjetjem odredila moratorij na tovrstno rudarjenje.
Da škodljivost tehnologije frackinga prepoznava vedno večji del Evrope, je opozoril tudi Andrej Rajh (SAB). Tudi v SNS-u ocenjujejo, da je meja med obsežnim hidravličnim lomljenjem in tistim, ki ni obsežno, relativno tanka. “Splošna prepovedi hidravličnega lomljenja se nam zdi s strokovnega vidika še kako utemeljena. Za dober zgled so nam lahko vse države, ki so v celoti prepovedale fracking,” je dejal Dušan Šiško.
Sta pa predlogu novele v bran stopila Mihael Prevc (NSi) in Franci Kepa (SDS), ob čemer v NSi-ju še posebej pozdravljajo ukrepe popolne prepovedi obsežnega hidravličnega lomljenja, “da enkrat za vselej končamo s populistično agendo frackinga, s katero po vsej državi strašijo iz opozicije”. Je pa, kot je poudaril Prevc, navedena rešitev v predlogu zakona zaradi upoštevanja načela previdnosti še bolj restriktivna, kot jo predlaga Evropska komisija. “Treba pa je poudariti, da splošna prepoved hidravličnega lomljenja kamnin s strokovnega vidika ni utemeljena,” je dodal.
Franci Kepa iz SDS-a je medtem poudaril, da predlagana novela odpravlja nekatere sistemske pomanjkljivosti veljavnega zakona, poenostavlja in skrajšuje nekatere postopke, tiste, ki so nejasno urejeni, pa dodatno regulira. Na ta način bodo postopki, ki jih novela ureja, jasnejši in preglednejši, nekateri pa tudi bistveno krajši, je dejal. Po besedah Kepe se s sprejetjem zakona pričakuje več pozitivnih učinkov na okolje. “Z dodatno ureditvijo področja nezakonitih rudarskih del se pričakuje zmanjšanje nezakonitih posegov v okolje oziroma prostor z dodatno ureditvijo postopkov opustitve izvajanja rudarskih del ter z definiranjem različnih vrst sanacij in omejitvami v zvezi s tem pa se pričuje izboljšanje stanja na področju sanacije pridelovalnih prostorov po zaključku izkoriščanje mineralnih surovin,” je dejal.
Horváth predloga novele zakona o rudarstvu ni podprl
“Kot edini poslanec, ki živim na ožjem območju, na katerega se nanaša fracking, tega zakona na žalost ne morem podpreti. Mislim, da je naša skupnost imela že veliko negativnih izkušenj frackinga v preteklosti, vem da sicer sedaj razlagajo zadeve nekoliko drugače, ampak menim da je fracking za Slovenijo, za naše območje škodljiv. Seveda se pa ob tem zavedam pomembnosti koncesij in morebiti škodljivih posledic, v kolikor zakon ne bo sprejet, ampak jaz tega zakona zaradi vprašanja frackinga ne morem podpreti,” pa je dejal narodnostni poslanec, Ferenc Horváth.
