V projektu BEE(A)WARE sodeluje tudi Galerija-Muzej Lendava

V Čakovcu na sosednjem Hrvaškem je bil pred dnevi izveden uvodni sestanek projekta BEE(A)WARE. Na sestanku so sodelovali partnerji projekta in sicer: Vodilni partner v projektu Razvojna agencija REDEA iz Čakovca, javni zavod Krajinski park Goričko, Medžimurska priroda, Galerija Muzej Lendava in Nacionalni inštitut za biologijo.

Cilj projekta je izboljšati znanja in dosedanje prakse glede varstva in ohranjanja divjih opraševalcev in medonosne čebele na dveh pilotnih območjih projekta – Biosfernem območju Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji ter v Krajinskem parku Goričko. V zadnjem desetletju smo v Sloveniji in na Hrvaškem priča občutnemu upadu števila opraševalcev, ki so ključni za delovanje kopenskih življenjskih združb, biotsko raznovrstnost in opraševanje kulturnih rastlin. Največji upad so doživele čebele samotarke in dnevni metulji. Približno 78 % samoniklih rastlin se namreč razmnožuje s pomočjo divji opraševalcev, medtem ko ima skoraj 84 % vseh kulturnih rastlin koristi od opraševalcev, predvsem v smislu količine in kakovosti donosa oziroma pridelka.

Uvodni sestanek

V uvodu sta predstavnici REDEA predstavili projektne aktivnosti in dosežke v 1. in 2. obdobju poročanja v skladu s prijavnico projekta ter stroškovnik in načrt poročanja. V drugem delu sestanka so bila potrjena delovna telesa projekta, opredeljene so bile odgovornosti projektnih nosilcev in predstavljen je bil osnutek Načrta vodenja projekta. V nadaljevanju so vsi predstavniki projektnih partnerjev predstavili vsak svoje aktivnosti in stroške v 1. in 2. poročevalskem obdobju projekta (do februarja 2025). V zaključku uvodnega sestanka pa je predstavnik Galerije Muzej Lendava predstavil še komunikacijski načrt projekta.

Projektni partnerji so sicer že začeli izvajati skupne aktivnosti, med katerimi velja izpostaviti krepitev usposobljenosti strokovnih služb varstva narave, popis habitatov divjih opraševalcev in podizvajanje za pripravo regionalne analize stanja.

Dubravko baumgartner iz Galerije-Muzeja Lendava (FOTO: Kristina Gal)

Javni zavod Krajinski park Goričko bo skupaj z ostalimi projektnimi partnerji sodeloval pri pripravi Strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele na pilotnih območjih (v nadaljevanju Strateški načrt). Namen priprave Strateškega načrta je:

• pregledati in določiti ekstenzivno rabljene travnike, drevesno-grmovne pasove oz. mejice, posamična drevesa v krajini in gozdne otoke na približno 15 km širokem koridorju nižinskega dela Prekmurja med Lendavo in Krajinskim parkom Goričko, ki so že zdaj primerni kot ustrezen habitat za divje opraševalce in medonosno čebelo. Takšne površine je smiselno preko občinskih prostorskih načrtov (OPN) trajno ohranjati in varovati;
• pregledati in določiti travnike, ki so intenzivno obdelani (na njih prevladuje ena ali samo nekaj rastlinskih vrst) in bi v prihodnje z drugačno rabo lahko postali primeren habitat za divjih opraševalce in medonosno čebelo;
• določiti zemljišča, kjer bi bilo zaželeno zasaditi mejice in protivetrne pasove in jih vključiti v OPN. Za namene priprave Strateškega načrta bo JZ KPG organiziral javne predstavitve po občinah skupaj s predstavitvami o ekologiji divjih opraševalcev in njihov pomen za človeka.

Javni zavod Krajinski park Goričko bo v travniškem visokodebelnem sadovnjaku pri Gradu vzpostavil »učilnico na prostem«, ki bo služila ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Krajinskega parka Goričko o ekologiji divjih opraševalcev, njihovem pomenu za človeka in ogroženosti. Skupaj s partnerji bo pripravil animirani film o divjih opraševalcih in izvajal naravoslovne dneve. Naročil bo izdelavo gnezdilnic za divje opraševalce in jih razdelil med člane ciljnih skupin (osnovne šole, občine, lastniki travniških in intenzivnih sadovnjakov, kmetje, splošna javnost). Poleg predavanj za ciljne skupine bo pripravil knjižico in plakat z najpogostejšimi vrstami čmrljev in drugih opraševalcev ter koledar s fotografijami divjih opraševalcev. Sodeloval bo pri pripravi in izdelavi terenskega priročnika divjih opraševalcev, namenjenega prepoznavanju najpogostejših vrst čmrljev, čebel samotark, muh trepetavk in dnevnih metuljev.

Z namene vzpostavitve prehranjevališč in gnezdišč za divje opraševalce bo JZ KPG na več območjih ravninskega dela Prekmurja izvedel sajenje sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, ki bodo v prihodnje tvorile drevesno-grmovne pasove oziroma mejice.

Predstavniki projektnih aprtnerjev (FOTO: Kristina Gal)