V Budimpešti odkrili za mnoge sporni spomenik
V madžarski prestolnici so predvčerajšnjim, ob prazniku madžarske državnosti odkrili za mnoge sporni Spomenik narodne enotnosti, ki predstavlja predtrianonsko veliko Madžarsko, ki je obsegala tudi Prekmurje, v času ogrskega dela dvojne monarhije. Monumentalni spomenik stoji pred madžarskim parlamentom.
12.485 krajevnih imen je vklesanih v za mnoge sporni Spomenik narodne enotnosti, ki so ga predvčerajšnjim na dan praznika madžarske državnosti odkrili pred tamkajšnjim parlamentom. V spomenik so vklesana imena krajev, ki so bili po tedanjem registru del ogrskega imperija. Spomenik je dolgo okrog 100 metrov in je dobre 4 metre širok, v sosednjih državah madžarske, tudi pri nas, sproža številne komentarje. Madžarska politika zatrjuje, da pri tem ne gre za ozemeljske težnje madžarske, čemur pa mnogi ne verjamemo. Madžarski predsednik vlade, Viktor Orban denimo, ima “bogato zgodovino” objavljanja zemljevidov nekdaj velike madžarske.
Da madžarska nima ozemeljskih teženj je predsedniku Borutu Pahorju na skupnem minulem srečanju zagotovil tudi madžarski predsednik János Áder in dodal, da je “Madžarska do sedaj spoštovala vse mednarodne pogodbe in bo jih tudi v prihodnje.” Ta je med drugim še dejal, da Madžarska po drugi svetovni vojni ozemeljskih teženj nikoli ni imela. Madžarska sicer trianonsko pogodbo šteje kot zgodovinsko krivico, “kar je zakoreninjeno v ljudeh,” pravijo tamkajšnji zgodovinarji in dodajajo, da je takšen spomenik nekakšna “civilizacijska nuja.” Po njihovem mnenju bo spomenik ljudi tako vsakodnevno spominjal na to. Kot še dodajajo tamkajšnji zgodovinarji, spomenik vsekakor ni namenjen provokaciji sosednjih držav, pač pa, da gre za sožitje.
